Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998
Avtorji:Čas, Miran (Avtor)
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede:divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Leto izida:1999
UDK:630*1
ISSN pri članku:0351-3114
OceCobissID:6206978 Povezava se odpre v novem oknu
URN:URN:NBN:SI:doc-5NZA01Z8
COBISS_ID:589734 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:2920
Število prenosov:1077
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,01 MB)
 
Nadgradivo:Zb. gozd. lesar.
Gozdarski inštitut Slovenije
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
  
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Spatial endangerment of capercaillie (Tetrao urogallus L.) populations in Slovenia in 1998
Povzetek:In 1998, 473 hunters and foresters participated in a repeated pan-Slovenian survey of capercaillie (Tetrao urogallus L.) leks activities in 1.234 observations. Out of the total of 559 surveyed leks only 273 (49%) are still active. Out of 495 leks (88.6%) in the Alpine region 51% were established as active and of the other 64 leks in the Dinaric region 33%. Active populations are present in 74% of the surveyed distribution area. 83% of the distribution area have been preserved in the Alpine (0.22 birds/km2) and 19.7% in the Dinaric region (0.07 birds/km2) in 4 839 km2 or 22% of Slovenian area. The share of active leks in forests in 200 m- altitude zone areas increases linearly, from only 16% of active leks from 601 to 800 m above sea level to 70% from 1.401 to 1.600 m (timber line is at 1.650 m). Below 1.000 m there areonly 11.2% of all active leks. The optimum of population density was established from 1.201 to 1.600 m in 66% of all active leks, with 0.59 birds and 0.18 of active lek/km2. After 1986 the number of active leks has fallen by199 (42%), 41% of this in the Alpine and 53% in the Dinaric region. The number of deserted forest leks grows linearly with decreasing in 200 m - altitudinal zones, from 22,9% from 1.400 to 1.600 m to 78,9% from 601 to 800 m. Deserted or most endangered are the margin distribution regions in the sub-Alpine region and in the entire Dinaric region. The greatest number of sub-populations has been preserved in remote high-altitude Norway spruce and beech forests.


Nazaj