Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektive
Avtorji:ID Jelenko Turinek, Ida (Avtor)
ID Bienelli-Kalpič, Andreja (Avtor)
ID Pokorny, Boštjan (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (910,08 KB)
MD5: 9A96B0AB185C73E4B66FC020D99D1B78
PID: 20.500.12556/dirros/4dea5464-8701-40f4-8fdd-34e9a28a623f
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Ključne besede:bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2010
Št. strani:str. 3-20
Številčenje:Vol. 92
PID:20.500.12556/DiRROS-7227 Novo okno
UDK:504.5
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-PJV4DWOS
COBISS.SI-ID:1077718 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:5668
Število prenosov:2152
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
JELENKO TURINEK, Ida, BIENELLI-KALPIČ, Andreja in POKORNY, Boštjan, 2010, Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektive. Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology [na spletu]. 2010. Vol. 92, p. 3–20. [Dostopano 1 april 2025]. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=7227
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Ni določen
Naslov:Bioindication of fluoride pollution by the use of roe deer (Capreolus capreolus L.) mandibles: situation and perspectives
Povzetek:Due to the increasing concentrations of fluorides in the environment, several bioindication methods for assessing the impact of fluoride pollution on living organisms have been developed in the last few decades. Studies of the exposure and impact of fluorides on mammals (primarily ungulates) are performed either as different methods of accumulative bioindication (i.e. determination of fluoride levels in bones, e.g. mandibles) and/or as methods of response bioindication (e.g. macroscopic assessment of the presence and severity of dental fluorosis as a specific morphologic change, which is the consequence of fluorides affecting the formation and development of the enamelin the time of tooth formation). Suitability of ungulates (particularly roe deer) mandibles as a perfect biomonitoring tool for assessingthe fluoride pollution has often been confirmed by the determination of strong positive correlations between fluoride concentrations in the environment and: (i) fluoride levels in mandibles of red/roe deer; (ii) severity of dental fluorosis in both deer species. A high potential of roe deer mandibles for bioindication purposes is stimulated by the fact that lower jaws of ungulates are often (in Slovenia they even must be) systematically collected with the purpose of cognitive management and control. Therefore, huge numbers of mandibles are available in Europe, equipped with all the needed individual (e.g. age, sex, health status) and geographical data (culling location). This enables large-scale (even national-wide, as seen in the case of Slovenia), but nevertheless spatially accurate environmental biomonitoring of fluoride pollution, in a reliable and cost effective way. Such biomonitoring programme started in Slovenia in 2008.


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj