Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Ill-defined deaths in Slovenia : implications for mortality data quality and burden of disease studies
Avtorji:ID Lesnik, Tina (Avtor)
ID Eržen, Ivan (Avtor)
ID Zaletel-Kragelj, Lijana (Avtor)
ID Charalampous, Periklis (Avtor)
ID von der Lippe, Elena (Avtor)
ID Wengler, Annelene (Avtor)
ID Devleesschauwer, Brecht (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://reference-global.com/article/10.2478/sjph-2026-0020
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,26 MB)
MD5: 93B96B2D4F6639029E8858A2748E2FC3
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje
Povzetek:Introduction: Ill-defined deaths (IDDs) are deaths assigned non-specific or insufficiently informative causes that do not identify a distinct underlying disease or injury. They reduce the accuracy of mortality statistics. In Slovenia, the overall proportion, structure and distribution of IDDs have not yet been comprehensively evaluated. This study examined the most frequent IDDs and their demographic and regional patterns in Slovenia from 2010 to 2021. Methods: Individual-level mortality data from 2010 to 2021 were analysed. Deaths assigned ICD-10 codes denoting vague/non-specific conditions were classified as IDDs using the GBD 2019 cause list. Frequencies and distributions were examined overall and by sex, age group, and regions. Results: Of 243,166 deaths, 53,020 (21.8%) were IDDs. The proportion was higher in females and increased with age. Heart failure was the most frequent IDD and showed a distinctly higher share among females. Other common IDDs included unspecified stroke, unspecified lower respiratory infections, unspecified cancers, and R99-coded (Ill-defined and unknown cause of mortality) deaths. Clear variation in age groups was observed: poisoning-related IDDs were concentrated in young adults, R99 predominated in working age groups, and cardiovascular-related IDDs dominated in older adults. Regional distributions of the top categories of IDDs resembled the national one, except for unspecified cardiomyopathy, which appeared prominently in two north-eastern regions. Conclusions: Heart failure is the major contributor to IDDs in Slovenia, with demographic and regional variation. The findings highlight the need to strengthen death certification and improve the quality of mortality data to support burden-of-disease analyses.
Ključne besede:cause of death, mortality, heart failure/ epidemiology, ill-defined causes of death, age factors, geographic variation/ epidemiology
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Poslano v recenzijo:11.03.2026
Datum sprejetja članka:19.06.2026
Datum objave:01.09.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 165-174
Številčenje:Letn. 65, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-32310 Novo okno
UDK:614
ISSN pri članku:0351-0026
DOI:10.2478/sjph-2026-0020 Novo okno
COBISS.SI-ID:289758211 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.; Soavtorji: Ivan Eržen, Lijana Zaletel Kragelj, Periklis Charalampous, Elena von der Lippe, Annelene Wengler, Brecht Devleesschauwer;
Datum objave v DiRROS:04.09.2026
Število ogledov:16
Število prenosov:18
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Slovenian journal of public health
Založnik:Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo
ISSN:0351-0026
COBISS.SI-ID:3287810 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Slabo opredeljeni vzroki smrti v Sloveniji : pomen za kakovost podatkov o umrljivosti in analize bremena bolezni
Povzetek:Uvod: Slabo opredeljeni vzroki smrti (angl. ill-defined deaths, IDD), v okviru metodologije Global Burden of Disease pogosto označeni tudi kot »garbage codes«, vplivajo na interpretacijo statistike umrljivosti in ocen bremena bolezni. Strukturne značilnosti IDD v Sloveniji smo že opisali, namen te raziskave je bil podrobneje analizirati njihove časovne trende. Metode: V raziskavo so bile vključene vse registrirane smrti v Sloveniji v obdobju 2010–2021 na podlagi Zbirke podatkov o umrli osebi. Izračunani so bili letni grobi deleži skupnih IDD in petih najpogostejših kategorij slabo opredeljenih vzrokov smrti (CoIDD) v celotni populaciji in po spolu. Za oceno vpliva starostne strukture je bila uporabljena neposredna starostna standardizacija na starostno porazdelitev vseh smrti v letu 2010 kot skupni izhodiščni standard. Časovni trendi starostno standardiziranih deležev skupnih IDD so bili dodatno analizirani z Joinpoint regresijo. Rezultati V obdobju 2010–2021 je bilo med 243.167 smrtmi v Sloveniji 53.021 (21,8 %) takih, ki so bile razvrščene med IDD. Grobi delež IDD se je zmanjšal s 24,5 % v letu 2010 na 15,9 % v letu 2021, starostno standardizirani delež pa s 24,5 % na 14,3 %. Joinpoint analiza je pokazala prelom okoli leta 2016, pri čemer pred tem letom trend ni bil statistično značilen, po njem pa je sledil izrazit upad. Starostno standardizirani deleži IDD so bili v celotnem obdobju višji pri ženskah kot pri moških, vendar so bili časovni trendi po spolu podobni. Trendni vzorci po posameznih kategorijah CoIDD so bili heterogeni: srčno popuščanje je ostalo najpogostejša kategorija; njegov trend je bil nelinearen, z začetnim porastom in poznejšim strmim upadom. Neopredeljena možganska kap in neopredeljene okužbe spodnjih dihal so izrazito upadle, neopredeljeni raki so ostali razmeroma stabilni, kategorija R99 pa se je povečevala. Zaključki: Celovito razumevanje časovnih trendov slabo opredeljene umrljivosti v Sloveniji zahteva sočasno obravnavo skupnega deleža IDD, analizo po posameznih kategorijah in spolu ter vplivu starostne strukture smrti. Takšen pristop pokaže, da IDD niso homogena skupina, temveč dinamični in heterogeni sestavni del podatkov o umrljivosti. Ugotovitve prispevajo k boljši interpretaciji statistike umrljivosti in predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje analitične postopke, kot je redistribucija vzrokov smrti v raziskavah bremena bolezni.
Ključne besede:vzrok smrti, umrljivost, časovne serije, slabo opredeljeni vzroki smrti, starostna porazdelitev, razlike med spoloma


Nazaj