Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Osamosvajanje Slovenije v prizmi kulture spominjanja : vloga in pomen revije Mladina
Avtorji:ID Horvat, Marjan (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,13 MB)
MD5: F88A664AFF9D317DF7BE13619F6C61E0
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/acta-histriae-29-2020-1/
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Povzetek:Prispevek analizira vlogo Mladine – revije, ki se je v kolektivni spomin slovenstva vpisala kot eden izmed ključnih akterjev v procesih demokratizacije in osamosvajanja – z vidika njenega prispevka k reartikulaciji slovenskega družbeno-integrativnega diskurza v interregnumu osemdesetih let. Avtor v ta namen na osnovi teoretičnih izhodišč kulture spominjanja in z analizo vseh izvodov revije, ki so izšli v tem desetletju, razčleni njeno vlogo v demokratizaciji interpretacij slovenske in jugoslovanske (polpretekle) zgodovine, posebno pozornost pa nameni tistim vsebinam, ki v odnosu do slovenskih »krajev spomina« zadevajo možnosti in pasti v poenotenju slovenstva na esencialističnih temeljih. Ker so razmere v osemdesetih letih tudi od liberalnega tednika, kot je Mladina, terjale opredelitev do vsebin skupnostnega diskurza, avtor naslavlja v sklepu teoretično izzivalno in aktualno vprašanje o (ne)zmožnosti liberalizma kot politične filozofije v refleksijah tistih aspektov skupnostnega diskurza, ki so utemeljeni v predali postrazsvetljenskih doktrinah.
Ključne besede:Slovenija, osemdeseta leta, demokratizacija, kultura spominjanja, liberalizem, mediji
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2021
Leto izida:2021
Št. strani:207-242
Številčenje:29, 1
PID:20.500.12556/DiRROS-32275 Novo okno
UDK:94(497.4), 94(05)
ISSN pri članku:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2021.10 Novo okno
COBISS.SI-ID:91867907 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0
Datum objave v DiRROS:03.09.2026
Število ogledov:18
Število prenosov:9
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:Raziskovalni projekti
Številka projekta:J6-9354
Naslov:Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:01.01.2021
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Italijanski jezik
Naslov:L’indipendenza della Slovenia nell’ottica della memoria culturale : il ruolo e significato della rivista Mladina
Povzetek:Nell’articolo si analizza il ruolo di Mladina – il settimanale inciso nella memoria collettiva del popolo sloveno come uno degli attori chiave nei processi di democratizzazione e indipendenza – dal punto di vista del suo contributo a una riarticolazione del discorso sloveno sociale-integrativo nell’interregno degli anni Ottanta. A tal fine, impostando l’indagine su fondamenti teorici della memoria culturale e su un’analisi di tutte le edizioni della rivista uscite in quel decennio, l’autore esamina il ruolo di Mladina nella democratizzazione di interpretazioni della storia (recente) slovena e di quella jugoslava, prestando particolare attenzione ai contenuti che in relazione ai «luoghi della memoria» sloveni trattano le possibilità e le insidie dell’unificazione del popolo sloveno su basi essenzialiste. Siccome la situazione negli anni Ottanta richiedeva, anche da un settimanale liberale come Mladina, di dichiarare la propria posizione nei confronti di contenuti di un discorso comunitario, nelle riflessioni su quegli aspetti che si fondano su dottrine pre o post-illuministiche l’autore affronta anche la questione teoricamente provocatoria e attuale della (in)capacità del liberalismo quale filosofia politica.
Ključne besede:Slovenia, 1980s, democratization, culture of remembrance, liberalism, media, anni ’80, democratizzazione, memoria culturale, liberalismo, media


Nazaj