Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vloga popularne kulture in oglaševanja v kulturi spominjanja : grajenje jugoslovanske nacije in zamišljanje slovenske države
Avtorji:ID Tratnik, Polona (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,03 MB)
MD5: D0CF833FED3B9050DB7391868E0994AB
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/acta-histriae-29-2020-1/
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Povzetek:V članku preučujem dva procesa, ki delujeta za izgradnjo državnosti. Kot primer izgradnje nacije, ki poteka »od zgoraj navzdol«, obravnavam grajenje jugoslovanske nacije, ki jo je prožila jugoslovanska država z oblikovanjem političnega kolektivnega spomina skozi vojni film in praznovanje dneva mladosti. Drug proces, ki ga preučujem, poteka »od spodaj navzgor« in pomeni zamišljanje nacije v lastni državi. Politični poziv intelektualcev k zamišljanju slovenske nacije, ki ga obravnavam kot primer, je bil predstavljen leta 1987 s prispevki za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije. Slovensko identiteto so krepile tudi reprezentacije slovenskega naroda v lastni deželi, kar v naslednjem koraku pomeni državo. V tem reprezentiranju so bile pomembne zlasti oglaševalske kampanje Studia marketing Delo.
Ključne besede:politični spomin, izgradnja nacije, »Slovenija, moja dežela«, kolektivni spomin, slovenski narod, jugoslovanska nacija, jugoslovanstvo, nacionalna identiteta, osamosvojitev, slovenska nacija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2021
Leto izida:2021
Št. strani:159-190
Številčenje:29, 1
PID:20.500.12556/DiRROS-32271 Novo okno
UDK:32:94(497.4), 94(05)
ISSN pri članku:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2021.8 Novo okno
COBISS.SI-ID:95923971 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0
Datum objave v DiRROS:03.09.2026
Število ogledov:17
Število prenosov:17
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:Raziskovalni projekti
Številka projekta:J6-9354
Naslov:Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:Raziskovalni projekti
Številka projekta:J6-1807
Naslov:Družbene funkcije pravljic

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:01.01.2021
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Italijanski jezik
Naslov:Il ruolo della cultura popolare e della pubblicità nella memoria culturale : costruire la nazione jugoslava e immaginare lo stato sloveno
Povzetek:Nel contributo vengono studiati due processi che operano la costruzione della statualità. Come esempio di costituzione top-down di una nazione si analizza la costruzione dell’identità nazionale jugoslava, fomentata dallo stato jugoslavo con la formazione di una memoria politica collettiva mediante il cinema di guerra e la celebrazione della Giornata della gioventù. L’altro processo in esame, la costituzione bottom-up, implica la concettualizzazione di una nazione dentro un suo proprio Stato. L’appello politico alla concettualizzazione di una nazione slovena, lanciato dagli intellettuali, esaminato a mo’ di esempio, fu presentato nel 1987 attraverso i contributi al Programma nazionale sloveno nel numero 57 della rivista «Nova revija». L’identità slovena si consolidava grazie anche alle rappresentazioni del popolo sloveno in un proprio paese, che nella fase successiva significa lo Stato. In questo contesto hanno avuto un impatto importante in particolare le campagne pubblicitarie dell’agenzia Studio marketing Delo.
Ključne besede:memoria politica, nation building, «Slovenia, il mio paese», memoria collettiva, popolo sloveno, nazione jugoslava, jugoslavismo, identità nazionale, indipendenza della, nazione slovena, political memory, nation building, collective memory, Slovenian nation, national identity


Nazaj