Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja : (re)konstrukcija, recepcija in (re)interpretacije Avtorji: ID Oman, Žiga (Avtor) Datoteke: PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,51 MB) MD5: A8A3398149F8AAD00421646E11AD13CB   URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/acta-histriae-29-2020-1/   Jezik: Slovenski jezik Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek Organizacija: IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja Povzetek: Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja. Ključne besede: kosezi, Edlinge, kultura spominjanja, nacionalni imaginarij, zgodovinopisje, gradniki naroda in države, nacionalizem, Koroška, Slovenija, Avstrija Status publikacije: Objavljeno Verzija publikacije: Objavljena publikacija Datum objave: 01.01.2021 Leto izida: 2021 Št. strani: 37-78 Številčenje: 29, 1 PID: 20.500.12556/DiRROS-32264  UDK: 94(497.4), 94(05) ISSN pri članku: 1318-0185 DOI: 10.19233/AH.2021.3  COBISS.SI-ID: 92829443  Avtorske pravice: Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0 Datum objave v DiRROS: 03.09.2026 Število ogledov: 24 Število prenosov: 13 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Acta Histriae
Založnik:	Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
ISSN:	1318-0185
COBISS.SI-ID:	34491648

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:	ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:	Raziskovalni projekti
Številka projekta:	J6-9354
Naslov:	Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države

Licence

Licenca:	CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:	01.01.2021
Vezano na:	VoR

Sekundarni jezik

Jezik:	Italijanski jezik
Naslov:	I kosezi tra storiografia e la memoria culturale : (ri)costruzione, ricezione e (re)interpretazione
Povzetek:	Da più di un secolo, i kosezi, o Edlinge, suscitano polemiche nella storia nazionale e nella memoria culturale da entrambe le parti delle Caravanche. Mentre la storiografia austriaca in prevalenza asserisce un’origine germanica di questa classe sociale, quella slovena la considera parte della società carantana, che si sarebbe conservata fino al XVI secolo e, in una certa misura, persino fino al XIX secolo, per cui nell’ambito dell’immaginario nazionale essa rappresenta una forma di continuità del «primo stato sloveno». L’articolo si incentra sulla (ri)costruzione e ricezione della parola kosez e della classe sociale a cui si riferirebbe, nella scienza e memoria culturale slovene, soffermandosi anche sulle interpretazioni austriache. I kosezi entrarono a far parte dell’immaginario nazionale principalmente attraverso il loro collegamento con l’intronizzazione dei duchi di Carinzia. Questo era stato scoperto vent’anni prima della (ri) costruzione della parola kosez negli anni 1912–13, che non trova però attestazione nel- la memoria popolare. Attraverso l’intronizzazione, i kosezi divennero nella storiografia nazionale un elemento costitutivo della nazione slovena già nel periodo tra le due guerre, affermandosi nella memoria culturale nel secondo dopoguerra con la ricezione di opere di divulgazione scientifica e libri di testo scolastici, basati soprattutto sulle interpretazioni di Bogo Grafenauer.
Ključne besede:	kosezi, Edlinge, memoria culturale, imagionario nazionale, storiografia, elementi costitutivi della nazione e dello stato, nazionalismo, Carinzia, Slovenia, Austria, cultural memory, national imagination, historiography, nation- and state-building, nationalism, Carinthia

Nazaj