Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Why organised cancer screening works: : lessons from Slovenia and the next phase of evidence-based implementation
Avtorji:ID Krajc, Mateja (Avtor)
ID Ivanuš, Urška (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://reference-global.com/article/10.2478/sjph-2026-0016
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://reference-global.com/article/10.2478/sjph-2026-0016
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1003,11 KB)
MD5: 3A2773CE07290FE316F330B2B57E337D
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.03 - Drugi znanstveni članki
Organizacija:Logo NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje
Povzetek:Slovenia’s experience shows that cancer screening becomes effective only when a test is embedded in an organised, population-based programme that reaches the target population equitably, assures quality across the whole pathway and uses individual- and programme-level data for improvement. Since the national roll-out of Programme ZORA for cervical cancer screening in 2003, followed by DORA for breast cancer screening in 2008 and Programme Svit for colorectal cancer screening in 2009, Slovenia has built a coherent screening infrastructure with visible population effects. Cervical and colorectal cancer incidence and mortality are decreasing, breast cancers detected through DORA are increasingly diagnosed at a localised stage, and Slovenia ranks among the strongest European performers in screening coverage and policy. This editorial argues that these achievements should be understood not as three isolated programme successes, but as the result of governance, registries, quality assurance, legal foundations, public trust and international alignment. The same principles must now guide the modernisation of existing programmes and the cautious, evidence-based introduction of lung, prostate and gastric cancer screening.
Ključne besede:cancer screening, organised programmes, public health, quality assurance
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Poslano v recenzijo:15.06.2026
Datum sprejetja članka:06.07.2026
Datum objave:01.09.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 132-137
Številčenje:Letn. 65, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-32254 Novo okno
UDK:614.2
ISSN pri članku:0351-0026
DOI:10.2478/sjph-2026-0016 Novo okno
COBISS.SI-ID:284434947 Novo okno
Datum objave v DiRROS:02.09.2026
Število ogledov:93
Število prenosov:53
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Slovenian journal of public health
Založnik:Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo
ISSN:0351-0026
COBISS.SI-ID:3287810 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Zakaj organizirano presejanje za raka deluje : izkušnje iz Slovenije in naslednja faza z dokazi podprte implementacije
Povzetek:Slovenska izkušnja kaže, da presejanje za raka postane učinkovito šele takrat, ko je presejalni test umeščen v organiziran populacijski program, ki ciljno populacijo dosega pravično, zagotavlja kakovost na celotni presejalni poti ter uporablja podatke na ravni posameznika in programa za stalno izboljševanje. Od uvedbe državnega programa ZORA za presejanje raka materničnega vratu leta 2003, ki sta mu sledila program DORA za presejanje raka dojk leta 2008 in Program Svit za presejanje raka debelega črevesa in danke leta 2009, je Slovenija vzpostavila povezano presejalno infrastrukturo z vidnimi učinki na populacijski ravni. Incidenca in umrljivost zaradi raka materničnega vratu ter raka debelega črevesa in danke se zmanjšujeta, raki dojk, odkriti v programu DORA, so vse pogosteje diagnosticirani v omejenem stadiju, Slovenija pa se po pregledanosti in presejalnih politikah uvršča med najuspešnejše evropske države. V uvodniku zagovarjamo stališče, da teh dosežkov ne smemo razumeti kot treh ločenih programskih uspehov, temveč kot rezultat upravljanja, presejalnih registrov, zagotavljanja kakovosti, zakonskih podlag, zaupanja javnosti in mednarodne usklajenosti. Ista načela morajo zdaj usmerjati tudi posodobitev obstoječih programov ter premišljeno, na dokazih temelječe uvajanje presejanja za pljučnega raka, raka prostate in raka želodca.
Ključne besede:presejanje za raka, organizirani programi, javno zdravje, zagotavljanje kakovost


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Slovenian journal of public health

Nazaj