| Naslov: | Post-World War II architectural creations and the treatment of historical built fabric : Edvard Ravnikar's Revolution Square Complex in Ljubljana |
|---|
| Avtorji: | ID Potočnik, Tina (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,36 MB)
MD5: 49701D6BC9BDE53DFAFACCD2F247EA03
|
|---|
| Jezik: | Angleški jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  SUZD - Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
|
|---|
| Povzetek: | V zadnjih desetletjih je bil opus Edvarda Ravnikarja, ki velja za najvidnejšega slovenskega
arhitekta povojnega obdobja, deležen precej pozornosti stroke. V arhitektu posvečenem
letu 2023 se je zvrstilo tudi več razstav in dogodkov, objavljeno je bilo več prispevkov,
ki so poglobili védenje o njegovem delu, tudi o ljubljanskem kompleksu Trga revolucije,
leta 1991 preimenovanem v Trg republike, ki se varuje kot spomenik državnega pomena.
Ravnikarjev predlog novega simbolnega, političnega in upravnega središča socialistične
republike, z osrednjim poudarkom v Spomeniku revolucije, je bil izbran kot najboljši
na natečaju leta 1960, stroka pa je v kompleksu prepoznala spoštovanje zgodovinskega
konteksta in prizadevanje arhitekta, da bi ohranil uršulinski samostan ter rimske
ostaline. Da je kompozicijo objektov na nekdanjem nunskem vrtu Ravnikar zasnoval
upoštevaje zgodovinske objekte v okolici in te integriral v nov kompleks s pomočjo vizur,
je potrdila tudi raziskava arhivskih virov. Arhitektov namen navezovanja modernističnega
kompleksa na zgodovinsko mestno krajino dobro ilustrira zlasti nedavno
odkrit načrt z naslovom »Pogledi, fiksirano drevje, višinske kote« iz leta 1961, ki prikazuje
poglede z različnih točk novega kompleksa na pomembne zgodovinske zgradbe
v okolici. Hkrati pa je raziskava pokazala, da arheološke ostaline Emone in niz vil
s preloma 19. stoletja na južnem robu območja gradnje novega kompleksa niso imeli
vpliva na zasnovo - ne v natečajni rešitvi ne v prvih fazah načrtovanja.
Čeprav je bilo arhitekturni viziji Trga revolucije doslej posvečeno že veliko pozornosti,
poseganje v zgodovinske strukture zaradi izgradnje kompleksa doslej še ni bilo predmet
poglobljenih razprav. O vilah, porušenih zaradi gradnje novega kompleksa, je znanega
le malo. Na podlagi preučitve Ravnikarjeve natečajne rešitve, arhivskih dokumentov iz
prvih faz načrtovanja novega kompleksa ter gradbene dokumentacije za vile na Erjavčevi
cesti prispevek predstavlja nove ugotovitve o historičnem tkivu, žrtvovanem za izvedbo
enega danes najbolj cenjenih modernističnih arhitekturno-urbanističnih sestavov pri
nas in s tem delno zapolnjuje manko študij na tem področju.
Iz arhivskega gradiva, zlasti tudi dela natečajnega elaborata, ki prikazuje umestitev novih
stavb na Trgu revolucije glede na »položaj Emone«, se razbere odnos do arheoloških ostalin
v okviru prve ideje za novi kompleks. Ta je bil načrtovan na območju insul, severnega
obzidja in obrambnega jarka. Stolpnici, v katerih naj bi bili sprva prostori Izvršnega sveta
Ljudske republike Slovenije, njegovih sekretariatov ter potencialno Centralnega komiteja,
sta bili umeščeni v območje, kjer so pričakovali pomembnejše najdbe. Dvorana Izvršnega
sveta pa je bila na območju zahodnega emonskega ozidja. V zmagovalnem natečajnem
elaboratu, ki je na širšem območju Trga revolucije predvidel tri cone, je bila namreč prav
na območju Emone načrtovana »cona izvršnega sveta in centralnega komiteja«.
Arhivsko gradivo tudi ka3e, da so bili posegi v samostan povezani z novim programom
za vzhodni del obmo2ja Trga revolucije, ki naj bi postal prostor »napolnjen z življenjem,
z ljudmi, in ne le monument«. Ravnikar je 3e v zmagovalnem natečajnem elaboratu na
vzhodnem robu trga predvidel veleblagovnico, širše območje, vključno s samostanom in
prostorom ob Slovenski cesti, pa zasnoval kot cono »intenzivnega dnevnega življenja«,
namenjeno trgovskim, poslovnim in kulturnim vsebinam. V prvi fazi načrtovanja tega
dela kompleksa so ob Ravnikarjevem predlogu preučili še druge najbolje ocenjene natečajne
projekte in na podlagi analize, upoštevajo tudi odnos predlaganih rešitev do
šolske stavbe, ki jo je zasnoval Jože Plečnik, in dela samostana, v katerem so imele nune
svojo šolo, oblikovali program, ki naj bi zagotavljal vitalnost območja. Samostan in njegova
okolica sta bila percipirana celo kot potencialna »prvovrstna turistična atrakcija«.
V skladu s tem so v samostanu predvideli med drugim dnevni hotel, gostilno, galerijo in
muzej baroka. Z izjemo severnega krila samostana, od katerega so ohranili le vzhodni
del v obsegu petih okenskih osi, in spremembe, zlasti dimenzij trakta južno od cerkve,
je bil kljub umestitvi novih programov velik del samostanskega kompleksa ohranjen.
Vile na južnem robu območja, namenjenega novemu kompleksu, so bile leta 1961 uvrščene
med objekte ob Erjavčevi cesti in Veselovi (nekdanji Nunski) ulici, predvidene za
rušenje, kljub temu da je bila lokacija stolpnic kmalu po natečaju pomaknjena stran od
Erjavčeve ceste. Načrte za tri izmed štirih vil z bogato okrašenimi pročelji, ki so pričale
o stanovanjski kulturi zadnje četrtine 19. stoletja, je izdelal Gustav Gerlach, arhitekt
Kranjske stavbinske družbe in njen tehnični vodja med letoma 1891 in 1894. Likovno-
-arhitekturno najzanimivejša je bila vila, zgrajena za Alberta Zeschka na vogalu Erjav-
čeve ceste in današnje Prešernove ceste, zasnovana leta 1892, ob kateri je zraslo veliko
gospodarsko poslopje, oblikovno usklajeno s stanovanjskim objektom. Vilo na sosednji
parceli, prav tako na2rtovano leta 1892, je za trg zgradila Kranjska stavbinska družba. V
nasprotju z vilo Alberta Zeschka, ki je bila očitno prilagojena naročnikovim željam, je
tloris te stavbe – kasneje poimenovane Vila Stare – konvencionalen. Enako velja za naslednjo
stavbo v nizu: vilo, zgrajeno za Ludwiga Zeschka, ki jo je leta 1893, tako kot prej
omenjeno, načrtoval Gerlach. Najzahodnejša vila v nizu je bila zgrajena za Antona Weinlicha,
načrti zanjo so bili izdelani leta 1902, leta 1918 pa jo je dal predelati Jean Pollak.
Večina vil na Erjavčevi cesti je bila med gradnjo kompleksa Trga revolucije postopoma
porušenih – rušenje ene je leta 1963 posnel snemalec, ki je spremljal gradnjo novih stavb
– vila Alberta Zeschka pa je bila zaradi postavitve spomenika Borisu Kidriču porušena
že leta 1960. Umestitev spomenikov Kidri2u, Edvardu Kardelju in Titu v območje novega
kompleksa na Trgu revolucije je bila sicer predlagana tudi v zmagovalni natečajni rešitvi
za ta politično pomemben projekt.
Prvi premisleki in načrti za kompleks Trga revolucije zrcalijo preplet političnih ambicij,
arhitekturnih vizij in tedanjega odnosa do zgodovinskega tkiva oziroma konteksta.
Ostaline Emone, predvsem pa historistične vile ob Erjavčevi cesti, so bile v napoto novi
upravno-politični »coni« ter koncepciji urbanistično-arhitekturnega sestava s spomeniškimi
obeležji, posvečenimi revoluciji in revolucionarnim politikom, ki so jo uokvirjali
politični motivi in predstave o osrednjem reprezentančnem prostoru novega časa. Celovita
obravnava Ravnikarjevega, s številnih vidikov mojstrskega sestava, skozi perspektivo,
ki vključuje tako odličnosti in presežke v arhitekturnem smislu kot tudi izgube zgodovinskega
tkiva in konteksta, je za razumevanje povojne arhitekture in njeno ohranitev
koristnejša od ikoniziranja arhitekta ali njegovih del.
|
|---|
| Geografsko pokritje: | Center (Ljubljana, Slovenija); |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Poslano v recenzijo: | 19.06.2024 |
|---|
| Datum sprejetja članka: | 15.10.2024 |
|---|
| Datum objave: | 30.12.2025 |
|---|
| Leto izida: | 2024 - 2025 |
|---|
| Št. strani: | str. 191-217, 259-260, [290-292] |
|---|
| Številčenje: | 60-61 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-32052  |
|---|
| UDK: | 72(497.4Ljubljana):929Ravnikar E. |
|---|
| ISSN pri članku: | 0351-224X |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 288669443 |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 25.08.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 24 |
|---|
| Število prenosov: | 11 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
