| Naslov: | Vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na funkcijo srčno-žilnega sistema pri odraslih bolnikih |
|---|
| Avtorji: | ID Žujić, Žan Milan (Avtor)
ID Marčun, Robert (Avtor)
ID Rituper, Boštjan (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,01 MB)
MD5: 0036B2E25379C4D716E9EBC8D1A93FB6
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  DMR - Društvo Medicinski razgledi
|
|---|
| Povzetek: | IZHODIŠČA. Po nekaterih raziskavah se pri več kot 50 % bolnikov po preboleli okužbi s koronavirusom hudega akutnega respiratornega sindroma tipa 2 (angl. severe acute respiratory syndrome coronavirus 2, SARS-CoV-2) razvijejo nespecifični simptomi, kot so dispneja, bolečina v prsih, palpitacije, vrtoglavica in občutek zmanjšane fizične zmogljivosti. Skupek opisanih simptomov v strokovni literaturi imenujejo »dolgi covid«. Etiološko dolgega covida še ne znamo pojasniti, v patogenezo pa je poleg drugih organskih sistemov zelo verjetno vpletena disfunkcija srčno-žilnega sistema v okviru prizadetosti avtonomnega živčevja. Namen raziskave je preučiti vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na srčno-žilni sistem pri odraslih bolnikih. METODE. V opazovalno klinično raziskavo je bilo vključenih 44 odraslih bolnikov (povprečna starost 45,2 ± 11,5 let), ki so preboleli okužbo s SARS-CoV-2 in imeli za dolgi covid značilne simptome, ter 20 zdravih kontrolnih preiskovancev (povprečna starost 48,5 ± 11,5 let). Pri vseh smo izvedli 24-urni EKG, cikloergometrijo in UZ srca. Za statistično analizo smo uporabili dvosmerni Studentov t-test in Fisherjev eksaktni test. REZULTATI. Razlike v odstotku predvidene maksimalne aerobne kapacitete (p = 0,120), povprečni srčni frekvenci v mirovanju (p = 0,607) in variabilnosti srčne frekvence (p = 0,680) med skupinama niso bile statistično značilne. Z UZ preiskavo srca nismo opredelili statistično značilnih strukturnih in funkcionalnih sprememb srca med skupinama (p = 0,064). RAZPRAVA. Kljub temu da razlike niso bile statistično značilne, so imeli pacienti z dolgim covidom v povprečju slabšo aerobno zmogljivost, višjo srčno frekvenco v mirovanju in nižjo variabilnost srčne frekvence. Skladno z literaturo nismo ugotovili z UZ opredeljivih sprememb srca. |
|---|
| Ključne besede: | dolgi covid, srčno-žilni sistem, maksimalna aerobna kapaciteta, variabilnost srčne frekvence, UZ srca |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 01.12.2025 |
|---|
| Založnik: | Društvo Medicinski razgledi |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | 399–419 |
|---|
| Številčenje: | 64, 4 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-31977  |
|---|
| UDK: | 616.1 |
|---|
| ISSN pri članku: | 0025-8121 |
|---|
| DOI: | 10.61300/mr640402 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 266130947 |
|---|
| Avtorske pravice: | Društvo Medicinski razgledi |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 23.08.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 29 |
|---|
| Število prenosov: | 10 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
