| Naslov: | Primerjava dveh metod za merjenje listnih rež pri dobu in gradnu |
|---|
| Avtorji: | ID Mrak, Tanja (Avtor)
ID Gričar, Jožica (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/8092/7560
 PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (492,54 KB)
MD5: 29198B74298D1C6E20DB3CF544D70F30
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Lastnosti listnih rež, kot sta gostota in velikost, pomembno vplivajo na izmenjavo plinov, zato je njihova analiza ključna za razumevanje fiziologije rastlin, njihove prilagodljivosti na okoljske razmere ter odzivov na podnebne spremembe. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ročne meritve listnih rež pri drevesnih sadikah lahko nadomestimo z avtomatizi-ranimi meritvami, kar bi zaradi prihranka časa močno pove-čalo število vzorcev, ki jih lahko analiziramo. Pripravili smo odtise spodnje povrhnjice z listnimi režami pri sadikah doba in gradna z istega rastišča. Na desetih naključno izbranih po-snetkih preparatov pod 200 x in 400 x povečavo mikroskopa za vsako vrsto smo merili število režnih kompleksov ter dol-žino in širino celic zapiralk ter porusa z ročnimi meritvami v programu Image J ter z avtomatiziranimi meritvami v pro-gramu StoManager1. Rezultate smo statistično ovrednotili. Pri meritvah števila režnih kompleksov nismo zasledili stati-stično značilnih razlik med obema metodama. Bland-Altma-nova analiza je pokazala dobro ujemanje med ročnimi in av-tomatiziranimi meritvami. Avtomatizirane meritve so sicer rahlo precenile število režnih kompleksov, vendar je bila na-paka majhna. Pri meritvah velikosti so bile razlike med obema metodama meritev statistično značilne, Bland-Altma-nova analiza pa je pokazala odstopanja med obema metoda-ma pri večjih razponih velikosti merjenih struktur. Z regre-sijsko analizo smo ugotovili, da je ujemanje med ročnimi in avtomatiziranimi meritvami v velikostnem razredu 20-25 μm (večjih struktur nismo merili) dokaj zanesljivo, z manjša-njem velikosti struktur pa upade, najverjetneje zaradi se-gmentacije slike pri avtomatizirani metodi, pri kateri je za-znavanje robov manj natančno. Pri majhnih strukturah že majhne razlike v segmentaciji privedejo do večjih napak. Po drugi strani pa lahko tudi ročne meritve na mikroskopskih slikah postanejo vse bolj subjektivne, ko se velikost struktur zmanjšuje. Naši rezultati nakazujejo, da so avtomatizirane meritve s programom StoManager1 ustrezna nadomestitev ročnih meritev števila oz. gostote režnih kompleksov ter veli-kosti večjih struktur znotraj režnega kompleksa za izbrane drevesne vrste. |
|---|
| Ključne besede: | oblika listnih rež, orodja za analizo slike, avtomatizirane meritve, sadike, hrasti, Quercus robur, Quercus petraea, število listnih rež |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2026 |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | str. 21-32 |
|---|
| Številčenje: | Vol. 67, iss. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-31294  |
|---|
| UDK: | 630*16 |
|---|
| ISSN pri članku: | 2335-2914 |
|---|
| DOI: | 10.3986/f bg0119 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 285956355 |
|---|
| Opomba: | Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 24. 7. 2026;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 24.07.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 26 |
|---|
| Število prenosov: | 13 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
