Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Čedomorstvo u modernoj i suvremenoj Crnoj gori Avtorji: ID Kavarić, Milena (Avtor) ID Đoković, Rajka (Avtor) Datoteke: PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,09 MB) MD5: 2FF443112DF1B16A3CFA63D4843E13D8   URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/acta-histriae-30-2022-2/   Jezik: Črnogorski jezik Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek Organizacija: IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja Povzetek: Prispevek predstavlja odziv družbe na kaznivo dejanje detomora v dveh obdobjih v zgodovini Črne gore: v času obnove države v drugi polovici 19. Stoletja ter v sodobnosti, na začetku 21. stoletja. Na podlagi analize pravnih virov in etnografskega gradiva avtorici rekonstruirata odnos državnih oblasti, tako zakonodajnih kot sodnih, do detomora v Črni gori nekoč in danes. Sredi 19. stoletja je bil detomor pereč problem, pogojen s specifičnimi družbenimi okoliščinami, ki jih je zakonodajna oblast skušala reševati z najstrožjimi kaznimi. Vendar pa so sodišča, kot je razvidno iz neobjavljenih in objavljenih sodb, te ostre normativne določbe omiljevala in so namesto predpisane smrtne kazni za detomor izrekala zaporne kazni. Takemu kaznovalnemu pristopu so konec 19. stoletja sledili tudi predpisi, saj je bila tedaj smrtna kazen spremenjena v zaporno, hkrati pa se je kazala tudi težnja po njenem skrajšanju. Po razčlenitvi sprememb v načinu obravnave detomora v Črni gori v 19. stoletju avtorici v prispevku na kratko preletita tudi sodobne rešitve, naslanjajoč se na analizo sodne prakse med letoma 2008 in 2019, v kateri se detomor obravnava kot privilegirana oblika umora, za katero je predpisana kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Analiza sodobne sodne prakse tako pokaže, da se pogosto izrekajo pogojne kazni ali minimalne zaporne kazni za dejanje, ki je privilegirano že z zakonskimi določili. Z empatičnim odnosom sodnikov do storilk kaznivega dejanja detomora se nadaljuje tradicija 19. stoletja, za katero je značilen prizanesljiv odnos do tega zločina. Ključne besede: detomor, splav, neporočene matere, nezakonski otroci, kazniva dejanja, zaporne kazni, Črna gora, 19.st., 21.st. Status publikacije: Objavljeno Verzija publikacije: Objavljena publikacija Datum objave: 01.01.2022 Leto izida: 2022 Št. strani: 377-406 Številčenje: 30, 2 PID: 20.500.12556/DiRROS-31085  UDK: 94(05), 94(497.16) ISSN pri članku: 1318-0185 DOI: 10.19233/AH.2022.16  COBISS.SI-ID: 186298627  Avtorske pravice: Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0 Datum objave v DiRROS: 13.07.2026 Število ogledov: 94 Število prenosov: 65 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Acta Histriae
Založnik:	Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
ISSN:	1318-0185
COBISS.SI-ID:	34491648

Licence

Licenca:	CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:	01.01.2022
Vezano na:	VoR

Sekundarni jezik

Jezik:	Italijanski jezik
Naslov:	L’infanticido nel Montenegro in età moderna e contemporanea
Povzetek:	L’articolo presenta le reazioni sociali davanti al crimine di infanticidio in due momenti decisivi per la statualità montenegrina: nel periodo del rinnovamento nel XIX secolo e nel periodo della riconquistata indipendenza del XXI secolo. Con l’analisi delle fonti legali, nonché del materiale etnografico, gli autori hanno ricostruito l’atteggiamento delle autorità statali, sia quelle legislative che giudiziarie, nei confronti dell’infanticidio nel Montenegro moderno e contemporaneo. A metà dell’Ottocento l’infanticidio era un problema attuale condizionato da specifiche circostanze sociali che le autorità legislative cercavano di risolvere con le più severe punizioni. Tuttavia, come si può vedere dai verdetti inediti e pubblicati, tali rigide disposizioni normative vennero attenuate dai tribunali. Dunque, invece della prescritta pena di morte per infanticidio, veniva inflitta una pena detentiva con la tendenza di ridurne la durata. Dopo aver analizzato i cambiamenti nel trattamento dell’infanticidio nel Montenegro in età moderna, l’articolo fornisce una breve panoramica delle soluzioni contemporanee, insieme a un’analisi della prassi giudiziaria dal 2008 al 2019, in cui l’infanticidio viene affrontato come un omicidio privilegiato per il quale viene prevista una pena detentiva della durata da sei mesi a cinque anni. Infine, l’analisi giuridica attuale indica che per un atto già privilegiato dalla legge spesso vengono inflitte pene sospese o una pena detentiva minima. L’atteggiamento empatico dei giudici nei confronti degli autori di questi crimini è in linea con la tradizione del XIX secolo, caratterizzata da un approccio benevolo.
Ključne besede:	Montenegro, madre illegittima, figli illegittimi, infanticidio, aborto

Nazaj