Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Women, foreigners in their urban communities?
Avtorji:ID Kos, Veronika (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,63 MB)
MD5: 6E3E4569B9F794AD7460D8473334E3B5
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.irris.eu/wp-content/uploads/FACING-FOREIGNERS-BOOK-OF-ABSTRACTS.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Organizacija:Logo IRRIS - Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Povzetek:Much like elsewhere, terms such as the Latin forensis and its German equivalents in mediaeval and early modern sources in the area of today’s Slovenia refer to a broad variety of individuals and social groups. From residents of neighbouring towns and all others from the near or distant surroundings, particularly during the early phase of their integration within a specific urban settlement, to individuals who formed a constant migration or business flow of passers-by, such as intellectuals, artisans, pilgrims, merchants, artists, as well as members of marginalised groups (e.g. beggars and vagrants). Individuals from different socioeconomic, religious, or social backgrounds who lived in cities also had a quality of ‘strangeness’ attached to them (e.g. Jews), although their contemporaries never explicitly called them strangers. Studies that have focused on the urban experiences of women in pre-modern cities have also drawn attention to the relative strangeness of women in cities compared to male citizens. While normative sources generally do not treat women in pre-modern European cities as foreigners, their lives may have been somewhat similar to those of foreigners and other (established) city dwellers who were associated with a particular kind of foreignness because of the relative restrictions or exclusions imposed by law, religion, science etc. This paper deals with the status of urban women during the transition from the Late Middle Ages to the early modern period, with a special emphasis on the region between the Upper Adriatic and the Eastern Alps. With an analysis of the urban statutes of the coastal communes (Izola, Koper, and Piran) and the mainland Ptuj, as well as other relevant materials, attention will be paid to the research question: How useful is it to think about women as foreigners in their urban communities?
Ključne besede:history of women, foreigners, middle ages, early modern period
Status publikacije:Objavljeno
Datum objave:01.01.2024
Št. strani:12
PID:20.500.12556/DiRROS-30577 Novo okno
UDK:94(497.4):305
COBISS.SI-ID:272758275 Novo okno
Datum objave v DiRROS:01.07.2026
Število ogledov:133
Število prenosov:118
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Facing foreigners in urban early modern Europe : legislation, deliberation, practice
Uredniki:Žiga Oman, Angelika Ergaver
Kraj izida:Maribor
Založnik:Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and the Environment
Leto izida:2024
COBISS.SI-ID:217881347 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J6-4603
Naslov:SOOČANJE S TUJCI v mestih Zgornjega Jadrana na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek

Financer:EC - European Commission
Program financ.:European COST Action
Številka projekta:CA22149
Naslov:Research Network for Interdisciplinary Studies of Transhistorical Deliberative Democracy
Akronim:CHANGECODE

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ženske, tujke v svojih mestih?
Povzetek:Tako kot drugod so tudi na območju današnje Slovenije izrazi, kot je latinski forensis in njegovi nemški ustrezniki v srednjeveških ter zgodnjenovoveških virih, označevali zelo raznolike posameznike in družbene skupine. Nanašali so se na prebivalce sosednjih mest in druge ljudi iz bližnje ali bolj oddaljene okolice, zlasti v zgodnjem obdobju njihovega vključevanja v določeno mestno naselbino, pa tudi na posameznike, ki so predstavljali stalni tok priseljencev ali ljudi na poti, kot so učenjaki, obrtniki, romarji, trgovci, umetniki ter pripadniki marginaliziranih skupin (npr. berači in potepuhi). Določeno mero »tujosti« so sodobniki pripisovali tudi posameznikom različnih družbenih, gospodarskih ali verskih ozadij, ki so živeli v mestih (na primer Judom), čeprav jih izrecno niso označevali za tujce. Raziskave, ki so se posvečale izkušnjam žensk v predmodernih mestih, so opozorile tudi na njihov razmeroma tuj položaj v primerjavi z moškimi meščani. Čeprav normativni viri žensk v predmodernih evropskih mestih praviloma niso obravnavali kot tujk, so bile njihove življenjske okoliščine v marsičem podobne položaju tujcev in drugih (že uveljavljenih) mestnih prebivalcev, ki jim je bila pripisana določena stopnja »tujosti« zaradi omejitev ali izključitev, utemeljenih v pravu, veri, znanosti in drugih družbenih normah. Prispevek obravnava položaj žensk v mestih v obdobju prehoda iz poznega srednjega veka v zgodnji novi vek, s posebnim poudarkom na prostoru med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami. Na podlagi analize mestnih statutov obalnih komun (Izole, Kopra in Pirana) ter Ptuja, pa tudi drugega relevantnega gradiva, skuša odgovoriti na naslednje raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri je smiselno o ženskah razmišljati kot o »tujkah« v okviru njihovih mestnih skupnosti?
Ključne besede:zgodovina žensk, tujci, mesta, srednji vek, zgodnji novi vek


Nazaj