Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Sekundarna sukcesija v kisloljubnih gozdovih rdečega bora na Golovcu (Slovenija) v obdobju 1942–2024
Avtorji:ID Čulajević, Luka (Avtor)
ID Rozman, Andrej (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,76 MB)
MD5: 8F75317053BC96CBF161C6E6E21383B7
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Raziskava obravnava spremembe kisloljubnih gozdov rdečega bora na Golovcu v obdobju 1942–2024 na podlagi ponovitve fitocenoloških popisov prof. Gabrijela Tomažiča in dodatnih sodobnih popisov. Rezultati kažejo izrazit upad vrstne pestrosti, zlasti v zeliščni in grmovni plasti, ter umikanje rdečega bora, ki ga nadomeščajo bukev, graden, kostanj in smreka. Zastiranje mahov se je močno zmanjšalo, medtem ko sta orlova praprot in borovnica postali še dominantnejši. Fitoindikacija kaže na zmanjšano svetlobo v sestojih, več hranil in manjšo zakisanost tal kot posledico opustitve steljarjenja in kopičenja listnega opada. Analiza kaže, da poteka sekundarna sukcesija iz nekdanjih pionirskih borovih sestojev prek bolj ali manj dolgotrajnih stadijev mešanih gozdov gradna in domačega kostanja v smeri kisloljubnih bukovih gozdov, ki so se na ugodnejših rastiščih že uveljavili. Golovec tako danes zaznamujejo predvsem prehodni in različno napredovali sukcesijski stadiji mešanih gozdov.
Ključne besede:sekundarna sukcesija, kisloljubni gozdovi, vrstna pestrost, fitocenologija, rdeči bor, Pinus sylvestris, bukev, Fagus sylvatica, kostanj, Castanea sativa, Golovec
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:19.06.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 63-82
Številčenje:Vol. 139
PID:20.500.12556/DiRROS-30317 Novo okno
UDK:630*18(497.4)”1942-2024”(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.139.5 Novo okno
COBISS.SI-ID:282258179 Novo okno
Datum objave v DiRROS:19.06.2026
Število ogledov:39
Število prenosov:44
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Secondary succession in the acidophilous Scots pine forests on Golovec hill (Slovenia) in the period 1942–2024
Povzetek:The study examines changes in acidophilous Scots pine forests on Golovec Hill between 1942 and 2024, based on repeated phytosociological surveys conducted by Prof. Gabrijel Tomažič and additional contemporary relevés. The results show a marked decline in species diversity, particularly in the herb and shrub layers, as well as a retreat of Scots pine, which is being replaced by beech, sessile oak, sweet chestnut, and Norway spruce. Moss cover has decreased sharply, while bracken and bilberry have become even more dominant. Phytoindication reveals reduced light availability in stands, increased nutrient levels, and lower soil acidity as a result of the abandonment of litter raking and the accumulation of deciduous leaf litter. The analysis indicates that secondary succession is progressing from former pioneer pine stands through more or less long-lasting stages of mixed oak–chestnut forests toward acidophilous beech forests, which have already established themselves on more favourable sites. Golovec is now characterized primarily by transitional and variably advanced successional stages of mixed forests.
Ključne besede:secondary succession, acidophilous forests, species diversity, phytosociology, Scots pine, Pinus sylvestris, beech, Fagus sylvatica, sweet chestnut, Castanea sativa, Golovec


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj