| Naslov: | Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnosti |
|---|
| Avtorji: | ID Pintar, Anže Martin (Avtor) ID Ferreira, Andreja (Avtor) ID Kušar, Gal (Avtor) ID Skudnik, Mitja (Avtor) ID Krajnc, Luka (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/8091
PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (444,21 KB) MD5: E20FC1174E831C9E869CA63B88697843
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %). |
|---|
| Ključne besede: | nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | str. 5-20 |
|---|
| Številčenje: | Vol. 67, iss. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-29753  |
|---|
| UDK: | 630*52 |
|---|
| ISSN pri članku: | 2335-2914 |
|---|
| DOI: | 10.3986/fbg0118  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 280491523  |
|---|
| Opomba: | Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 4. 6. 2026;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 04.06.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 28 |
|---|
| Število prenosov: | 13 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |