Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Curiosités de Capodistria : Zanimivosti o Kopru
Avtorji:ID Žitko, Salvator (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,13 MB)
MD5: 487BDC022D116BC3B408AECC37C10303
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:Logo HISTRIA - Humanistično društvo Histria / Società umanistica Histria / Humanističko društvo Histria
Povzetek:Curiosités de Capodistria. Zanimivosti o Kopru. Agostino Carli-Rubbi (Benetke, 1748 - Benetke, 1825), sin koprskega intelektualca Gian Rinalda Carlija in Paoline Rubbi je pripravil zgodovinsko-kulturni vodnik po Kopru v francoskem jeziku za svojega znanca in prijatelja Noëla Barda, meniha iz Savoje, ki je leta 1794 prišel v Koper, da bi služil kot kaplan in učitelj mladega grofa Francesca Grisonija, ki ga je spoznal v Piemontu. Rokopis, katerega namen je bil pomagati Bardu pri orientaciji v novem okolju, opisuje kulturno dediščino mesta, njegove osebnosti, družine, politične oblasti in njihovo zgodovino ter zgodovino mesta. Rokopis se je izgubil med letoma 1877 in 1878, ko ga je imela v lasti bergamska družina Fecondo-Ronzoni, ki ga je podedovala. Tomaso Luciani, tedanji arhivar v Benetkah, je uspel pregledati izvirnik in naročiti prepis, ki ga je leta 1879 izročil Občini Koper. Tudi ta kopija je izginila, najverjetneje med letoma 1888 in 1909. Okoli leta 1940 je Benedetto Lonza, knjižničar in direktor koprskega muzeja, uspel pripraviti nov rokopisni prepis, verjetno na podlagi različice, ki jo je naročil Luciani. Leta 1963 je Aldo Cherini v samozaložbi objavil tipkopisno različico, ki temelji na Lonzovem prepisu. Ti dve različici sta danes shranjeni v fondu Lonza v Državnem arhivu v Trstu, medtem ko ni znano, kje se nahaja Lucianijev prepis, še manj pa izvirnik. Agostino Carli-Rubbi je v zgodovinopisju ostal zapisan kot učenjak kritičnega duha, zapustil tudi obilico spisov in eno samo objavljeno študijo, a tudi kot kontroverzna osebnost zaradi svojih pogosto nekonvencionalnih stališč in nemirnega življenjskega sloga. Tudi zaradi tega, poleg številnih težav zaradi nedostopnosti vira in njegove problematične interpretacije, je to njegovo delo do sedaj ostalo neobjavljeno. Rokopis je v pričujoči študiji - z vsemi vsebinskimi in jezikovnimi pomankljivostmi - preveden v slovenščino s kritičnim komentarjem in interpretacijo ter primerjavo s trenutnim poznavanjem dejstev. Predvsem pa je na tem mestu rekonstruirana njegova težavna pot, ki ji je moral slediti kot zgodovinski vir. Neglede na vse to, njegovo delo predstavlja neke vrste prvi sistematičen popis snovne in nesnovne dediščine Kopra, vključno z vidnejšimi osebnostmi in družinami tistega časa, v času ko ustanove za varstvo kulturne dediščine na istrskih tleh še niso bile vzpostavljene. Čas bo pokazal, ali bo tudi ta vir postal neobhoden pri rekonstrukciji dinamike in popisa koprske kulturne dediščine.
Geografsko pokritje:Koper;
Časovno pokritje:ni omejitve
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper
Kraj izvedbe:Koper
Založnik:Histria Editiones
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:162
PID:20.500.12556/DiRROS-28810 Novo okno
UDK:908(497.4Koper)
ISBN:978-961-7007-18-3
COBISS.SI-ID:266586627 Novo okno
Avtorske pravice:©Humanistično društvo Histria Società umanistica Histria Humanističko društvo Histria II. prekomorske brigade 69 SI-6000 Koper Capodistria
Datum objave v DiRROS:23.04.2026
Število ogledov:54
Število prenosov:20
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Italijanski jezik
Naslov:Zanimivosti o Kopru : Curiosità di Capodistria
Povzetek:Curiosités de Capodistria. Curiosità di Capodistria. Agostino Carli-Rubbi (Venezia, 1748 - Venezia, 1825), figlio dell’illustre intellettuale capodistriano Gian Rinaldo Carli e di Paolina Rubbi redasse una guida storico-culturale di Capodistria, in lingua francese, per il suo conoscente e amico Noël Bard, frate originario della Savoia, il quale nel 1794 giunse a Capodistria per servire come cappellano e precettore del giovane conte Francesco Grisoni che aveva conosciuto in Piemonte. Il manoscritto, che aveva lo scopo di favorire Bard ad orientarsi nella nuova situazione, descrive il patrimonio culturale della città, i suoi personaggi, le famiglie, le autorità politiche e la loro storia nonché la storia della città. Il manoscritto andò perduto tra il 1877 ed il 1878 quando era in possesso della famiglia bergamasca Fecondo-Ronzoni che lo aveva ereditato. Tomaso Luciani, allora archivista a Venezia, era riuscito a consultare l’originale e a commissionare una copia che nel 1879 consegnò al Comune di Capodistria. Anche questa copia scomparve, presumibilmente tra il 1888 ed il 1909. Intorno al 1940 Benedetto Lonza, bibliotecario e direttore del Museo di Capodistria, riuscì a redigere una nuova copia manoscritta, attingendo probabilmente alla versione commissionata dal Luciani. Nel 1963 Aldo Cherini pubblicò in autoedizione la versione dattiloscritta basandosi sulla copia di Lonza. Queste due versioni sono oggi depositate presso il fondo Lonza dell’Archivio di Stato di Trieste, mentre non è dato sapere dove si trovi la copia commissionata dal Luciani né, tanto meno, l’originale. Agostino Carli-Rubbi è rimasto nella memoria come uno studioso dallo spirito critico, con tantissimi scritti ed un’unica opera edita, ma anche come una figura controversa, per le sue opinioni spesso non convenzionali e per la vita inquieta che condusse. Anche a causa di ciò, oltre alle numerose difficoltà di reperibilità e di interpretazione della fonte stessa, questa sua opera è rimasta finora inedita. Il manoscritto viene qui tradotto - con tutte le manchevolezze di contenuto e linguistiche - in lingua slovena, criticamente commentato e interpretato nonché messo a confronto con le conoscenze di oggi e, soprattutto viene qui ricostruito il travagliato percorso cui ha dovuto fare fronte quale fonte storica. Al di là di tutto ciò, questo lavoro ci fornisce una specie di primo inventario sistematico del patrimonio materiale ed immateriale - ivi incluso quello dei personaggi e delle famiglie - di Capodistria, quando ancora gli istituti di tutela in Istria erano lungi dall’essere istituzionalizzati. Sarà il tempo a dimostrare se diventerà anch’esso una fonte imprescindibile nella ricostruzione delle dinamiche e dell’inventario relativi al patrimonio culturale di Capodistria.


Nazaj