Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The burden of ageing : old age, poverty, and attitudes toward social issues in the 19th-century Austrian Littoral
Avtorji:ID Bratož, Urška (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (23,72 MB)
MD5: C7E9831E7A70CA3E381568B2F8CDD1BF
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.zrs-kp.si/publikacija/old-age/
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The paper examines attitudes toward ageing and the elderly in Istria and Trieste in the second half of the nineteenth century. It takes as its starting point the perceptions associated with old age, which in the nineteenth century inevitably included, on the one hand, the inability to work—often leading to the economic dependence of the elderly and to their being regarded as a burden on the family or the state—and, on the other hand, their physical frailty, whether biologically or socially conditioned, which could to some extent be both a cause and a symptom of their social deprivation. Elderly people can be traced among the residents of almshouses and recipients of poor relief, among patients in hospitals for infectious diseases, and among those who died of age related wasting. Medical imperatives directed at the elderly were tailored primarily to the bourgeoisie and stood in stark contrast to the actual experience of ageing among the lower classes, which could not be associated with rest and self care but rather with prolonged physical labour, bodily pain, and economic insecurity.
Ključne besede:diseases, old age, mortality, poverty, social measures, Trieste, Istria, 19th century
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 111-138
PID:20.500.12556/DiRROS-28728 Novo okno
UDK:316.346.32-053.9
DOI:10.35469/978-961-7276-18-3_5 Novo okno
COBISS.SI-ID:273709571 Novo okno
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 31. 3. 2026;
Datum objave v DiRROS:31.03.2026
Število ogledov:145
Število prenosov:123
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Old age between personal experience and social representation : from enlightenment thought to modern attitudes
Uredniki:Dragica Čeč, Urška Bratož
Kraj izida:Koper
Založnik:Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS
Leto izida:2026
ISBN:978-961-7276-18-3
COBISS.SI-ID:273648131 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0272-2020
Naslov:Sredozemlje in Slovenija

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:aris
Številka projekta:ARIS
Naslov:Javni razpis za (so)financiranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2025

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Povzetek:Prispevek obravnava odnos do staranja in starajočih se v Istri in Trstu, zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Izhaja iz tedanjih percepcij starosti, ki so neizogibno vključevale delovno nezmožnost in z njo povezano ekonomsko odvisnost starostnikov, pogosto razumljenih kot breme za družino ali državo. Starost je bila hkrati zaznamovana s telesno oslabelostjo, tako biološko kot tudi socialno pogojeno, ki je lahko delovala kot vzrok ali kot simptom njihove socialne deprivacije. Starostnike je mogoče prepoznati med oskrbovanci ubožnic, prejemniki podpor, pacienti bolnišnic ter med umrlimi zaradi starostnega hiranja. Medicinsko-higienski napotki, namenjeni starejšim, so bili oblikovani predvsem za potrebe meščanstva in so bili v izrazitem neskladju z realnostjo staranja v nižjih slojih, kjer je življenje zaznamovalo dolgotrajno fizično delo, telesna bolečina in socialna ranljivost. Prek meščanskega odnosa do staranja, prek etike dela, ki je skozi kategorijo delovne nezmožnosti oblikovala odnos do revščine in starosti, ter prek podatkov, ki razkrivajo starajoča telesa v njihovi ranljivosti, tudi v vlogi bolnikov, je mogoče razbrati, da je bila podoba staranja nižjih družbenih plasti ena prevladujočih v tedanjem družbenem diskurzu. Seveda pa ni bila edina; meščanska percepcija starosti je vključevala tudi druge, pogosto bolj pozitivne konotacije, ki pa presegajo okvir obravnavane razprave.
Ključne besede:bolezni, starost, umrljivost, revščina, socialni ukrepi, Istra, Trst, 19. stoletje


Nazaj