| Naslov: | Totalitarium : Znanstvena monografija |
|---|
| Avtorji: | ID Komel, Dean (Avtor)
ID Peršič, Jan (Oseba, ki intervjuva)
ID Paić, Žarko (Recenzent)
ID Šimenc, Marjan (Recenzent) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (14,07 MB)
MD5: BF6C531AD081D1B35696D10EAFC51B0D
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 2.01 - Znanstvena monografija |
|---|
| Organizacija: |  INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
|
|---|
| Povzetek: | Dean Komel se v delu Totalitarium posveča fenomenu totalitarnosti, ki ga ne izenačuje s totalitarističnimi pojavi, kakor smo jim bili priča v 20. stoletju, marveč ga veže na totalizacijo subjektivitete družbe, ki se kot taka izpričuje na začetku tretjega tisočletja. Analiza totalizacije družbe ima svojo podlago v filozofskem oziroma fenomenološkem dojemanju vladanja sveta kot »bivajočega v celoti«. Družba v tem pogledu zavzema pozicijo prevladovanja nad svetom in njegovim totalom. To pozicioniranje družbe z orodji tehnoznanosti ima bitni karakter metafizike subjektivitete, ki se dovrši na podlagi totalne mobilizacije vsega obstoječega.
V prvem delu razpravljanja se Dean Komel posebej zadrži pri treh filozofih, ki so mislili na sledi izkušnje totalitarnosti, Martinu Heideggru, Vanji Sutliću in Ivanu Urbančiču. Vsi trije so v svojih filozofskih delih premišljali epohalno določenost revolucionarnosti in jo povezovali z dovršitvijo metafizike, v kateri z »bitjo ni nič«, s čimer se ravno razvije brezmejno razpolaganje z obstoječim, ki ima svojo podlago v subjektiviteti družbe. Njihova zastavitev tematike totalitarnosti ponuja Komelu most do obravnave javljanja totalitariuma v situaciji 21. stoletja oziroma tretjega tisočletja – kjer se po eni strani srečujemo z učinki tehnoznanstvene ter kapitalske globalizacije, po drugi strani pa z mnogimi vidiki dehumanizacije. Oba »procesa« vseeno izkazujeta isto imperialno bistvo in skupno biopolitično jedro, ki ga velja kot takega domisliti. Svoj razmislek totalitariuma poveže predvsem z odstiranji mediuma pri Petru Trawnyju in tehnosfere pri Žarku Paiću.
Merilo učinkovitosti je izključevalno in ne sledi meri pravičnosti, vendar nimamo tudi kake višje pravičnosti, v imenu katere bi urejali svet, razen če pravico »vzamemo v svoje roke« oziroma se je lotimo z družbenimi orodji. Drugi možni način je, da si jemljemo svobodo iz vnaprejšnjega vladanja sveta kot odprtost za odprtost tega, kar je. |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 15.03.2020 |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | Inštitut Nove revije |
|---|
| Leto izida: | 2019 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2019 |
|---|
| Št. strani: | 254 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-28597  |
|---|
| UDK: | 141.7:165.62 |
|---|
| ISBN: | 978-961-7014-22-8 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 304580608 |
|---|
| Opomba: | Dodatek k nasl. naveden v kolofonu;
300 izv.;
Pogovor o umetnosti / [Jan Peršič]: str. 207-213;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 25.03.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 53 |
|---|
| Število prenosov: | 22 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
