Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Posmrtni itinerariji ljudi, ki prehajajo meje na območju Slovenije
Avtorji:ID Lipovec Čebron, Uršula (Avtor)
ID Škerl Kramberger, Uroš (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (394,60 KB)
MD5: 529E18F76CAC65B1021C4885E65E9435
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ckz.si/publikacije/znanstveni-clanki/posmrtni-itinerariji-ljudi-ki-prehajajo-meje-na-obmocju-slovenije
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo IČKZ - Inštitut Časopis za kritiko za znanosti
Povzetek:Evropski mejni režim je številna območja Slovenije spremenil v območja »nekropolitičnega « nadzora (Davies et al., 2017; prim. Mbembe, 2003), ki uporabljajo smrtonosno politiko kot način upravljanja meja (Iliadou, 2019: 181). Čeprav se smrti na mejah dogajajo v številnih krajih Slovenije, pa je ta pojav v javnosti precej spregledan. Odsotnost pozornosti ter pomanjkanje uradnih statistik sta naju spodbudila, da sva začela s pomočjo medijskih, policijskih in drugih poročil ter različnih baz podatkov o smrtih sestavljati seznam ilegaliziranih migrantov in migrantk, ki so umrli na območju Slovenije, obenem pa etnografsko raziskovati te smrti v različnih krajih in ustanovah. V prvem delu prispevka sva analizirala nekatere vidike tega seznama, pri čemer sva ugotovila: prvič, da veliko umrlih ostane neidentificiranih; drugič, da se mnogi umrli utopijo v rekah; in tretjič, da so migrantske smrti v uradnih statistikah pogosto kategorizirane kot nesreče, ne da bi se razkrile njihove nekropolitične okoliščine. V drugem delu članka sva na osnovi koncepta posmrtnih itinerarijev (Kobelinsky, 2020b) poskušala rekonstruirati poti, po katerem prehajajo telesa ilegaliziranih migrantov in migrantk v Sloveniji. Pri tem sva bila pozorna na perspektive raznolikih akterjev in akterk, ki sodelujejo v režimu smrti na meji (Cuttita idr., 2020: 46) ter so udeleženi v različnih »postajah« posmrtnih itinerarijev, med katerimi sva izpostavila faze odkritja, obdukcije, hrambe in pokopa.
Ključne besede:koridorji, smrti na mejah, posmrtni itinerariji, identifikacija, Slovenija, evropski mejni režim, migracije, družba, begunci
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2026
Leto izida:2025
Št. strani:str. 195-220
Številčenje:Vol. 53, št. 295
PID:20.500.12556/DiRROS-28264 Novo okno
UDK:314.117-054.72-027.583
ISSN pri članku:0351-4285
COBISS.SI-ID:269380355 Novo okno
Datum objave v DiRROS:20.03.2026
Število ogledov:40
Število prenosov:18
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Postmortem itineraries of border crossers in the territory of Slovenia
Povzetek:The European border regime has transformed numerous areas of Slovenia into zones of necropolitical control (Davies et al. 2017; cf. Mbembe 2003), which uses thanatopolitics as a mode of border management (Iliadou 2019: 181). Despite the fact that deaths at the borders occur in many places in Slovenia, this phenomenon remains largely overlooked by the public. The lack of attention and the absence of official statistics prompted the authors of this article to start compiling a list of illegalized migrants who died in Slovenia on the basis of media, Police and other reports, including various lists of dead and missing migrants, while also conducting ethnographic research about these deaths in various locations across Slovenia. In the first part of the article, we analysed some aspects of this list, with several findings: first, many of the deceased remain unidentified; second, the majority of them drowned in rivers; and third, in official statistics migrant deaths are often categorized as accidents without revealing their necropolitical circumstances. In the second part of the article, based on the concept of postmortem itineraries (Kobelinsky 2020b), we attempted to reconstruct the paths the bodies of illegalized migrants take in Slovenia. In doing so, we paid attention to the perspectives of the various actors involved in the border death regime (Cuttita et al., 2020: 46) and who participate in the different ‘stations’ of postmortem itineraries among which we emphasized the phases of discovery, autopsy, storage and burial.
Ključne besede:Border deaths, postmortem itineraries, migration, identification, Slovenia


Nazaj