Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Chronology of the Balkan route
Avtorji:ID Žagar, Jošt (Avtor)
ID Starc, Tit (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (480,16 KB)
MD5: 7BCEE62358F847C4DDCBEE1CF02D2497
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ckz.si/publikacije/znanstveni-clanki/kronologija-balkanske-poti
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:Logo IČKZ - Inštitut Časopis za kritiko za znanosti
Povzetek:The article seeks to elaborate on the genealogy of the border regime of the Balkan Route, taking as its starting point the emergence of the Balkan Corridor and the permutations that followed its closure. It examines borders as shifting places of contestation between the autonomy of migration and mechanisms of border management. In global capitalist relations, borders serve as a means of redistributing global wealth and preserving class inequalities. Yet because borders are, at the same time, essentially plastic, the border regime is influenced by changing migration movements facilitated by the same global inequalities it seeks to enforce. Drawing on the conceptualisation of borders as borderscapes, the article provides an overview of the more significant developments in the border regime of the Balkan Route, responding to the strategies and tactics of people on the move. Starting from the diapositives of the border regime before the so-called long summer of migration in 2015, the article elaborates on the four phases of the Balkan Corridor. It traces the main events from the informal corridor to its formalized phase and to its closure, enacted through border militarisation and the practice of systematic chain pushbacks across the region. As discussed in the article, the closure of the corridor transformed the linear Balkan Route into a Balkan Circuit. The article also deals with the permutations of the border regime during the Covid-19 epidemic and describes the main developments in Slovenia from 2022 onwards.
Ključne besede:Balkan route, Balkan circuit, Balkan corridor, irregular migration, European border regime
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2026
Leto izida:2025
Št. strani:str. 159-192
Številčenje:Vol. 53, št. 295
PID:20.500.12556/DiRROS-28263 Novo okno
UDK:314.117-054.72-027.583
ISSN pri članku:0351-4285
COBISS.SI-ID:269379587 Novo okno
Datum objave v DiRROS:20.03.2026
Število ogledov:55
Število prenosov:25
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
Skrajšan naslov:ČKZ
Založnik:Inštitut Časopis za kritiko znanosti
Leto izida:2025
ISSN:0351-4285

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kronologija balkanske poti
Povzetek:Članek poskuša razdelati genealogijo mejnega režima na balkanski poti, pri čemer kot izhodišče vzame nastanek balkanskega koridorja in spremembe, ki so sledile po njegovem zaprtju. Meje obravnava kot spreminjajoča se mesta spopada med avtonomijo migracij in mehanizmi upravljanja migracij. V kontekstu globalnih kapitalističnih odnosov so meje sredstvo prerazporejanja globalnega bogastva in ohranjanja razrednih neenakosti. A ker so meje hkrati plastične, na mejni režim bistveno vpliva spreminjajoče se množično gibanje ljudi, ki ga sprožajo ravno tiste globalne neenakosti, ki jih mejni režim skuša uveljaviti. Besedilo izhaja iz konceptualizacije meja kot mejnih krajin in ponuja pregled pomembnejših sprememb mejnega režima, ki se odziva na strategije in taktike neregularnih migracijskih gibanj. Na začetku je obravnavan nastanek dispozitiva mejnega režima balkanske poti pred tako imenovanim dolgim poletjem migracij v letu 2015. Nadalje se posveča razvoju štirih faz balkanskega koridorja – od neformalne faze do njegove formalizacije in končno zaprtja marca 2016, ki je bilo izvedeno z obsežno militarizacijo meja in sistematičnim verižnim vračanjem migrantov. Članek obravnava tudi obdobje po zaprtju koridorja, ko se je linearna balkanska pot spremenila v prisilno krožno gibanje zaradi policijskega nasilja in izgonov. V zaključnem delu članek obravnava obdobje med epidemijo covid-19 in opisuje glavne dogodke v mejnem režimu v Sloveniji od leta 2022 naprej.
Ključne besede:koridorji, balkanska pot, balkanski koridor, balkanski krog, iregularne migracije, evropski mejni režim, migracije, družba, begunci


Nazaj