| Naslov: | Izkušnje in mnenja staršev o pouku romščine in romske kulture |
|---|
| Avtorji: | ID Zorčič, Sabina (Avtor) |
| Datoteke: | PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (282,29 KB) MD5: 9F87AC6C7C406C3762DFF8B8FFE7AA4A
URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://inv.si/wp-content/uploads/2026/02/14.-Sabina-Zorcic-Izkusnje-in-mnenja-RAZNOLIKOST-IV.pdf
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
|---|
| Organizacija: | INV - Inštitut za narodnostna vprašanja
|
|---|
| Povzetek: | Prispevek obravnava izkušnje in mnenja romskih staršev glede pouka romskega jezika in romske kulture, ki ga obiskujejo njihovi otroci. Romski otroci v Sloveniji vstopajo v slovenski izobraževalni sistem z različnimi jezikovnimi kompetencami v slovenščini in romščini, pri čemer – v nasprotju z ostalima dvema ustavno priznanima manjšinama – nimajo možnosti izobraževanja v svojem prvem jeziku. Številne raziskave in priporočila izpostavljajo pomen zgodnjega vključevanja v vrtce in dodatnega učenja jezika izobraževanja za romske otroke, a hkrati opozarjajo na potrebo po vključitvi romskega jezika in kulture v šolski kurikulum, pri čemer je treba upoštevati raznolikost narečij v romski skupnosti. Raziskava, ki je predstavljena v prispevku, je vključevala anketiranje 30 staršev s področja Bele krajine in Prekmurja. Podali so svoje izkušnje z dopolnilnim poukom romskega jezika in romske kulture, obenem pa odgovorili tudi na vprašanja, ki se nanašajo na rabo, znanje in odnos do romskega jezika. Rezultati kažejo, da večina staršev doma govori romsko, vendar se uporaba slovenščine razlikuje glede na regijo. Starši običajno pozitivno ocenjujejo znanje romskega jezika svojih otrok, vendar izražajo skrb glede njihovega znanja slovenščine, še posebej v Beli krajini, kjer je to pogosto nižje. Starši cenijo trenutni model dopolnilnega pouka ter ta dodatni angažma z njihovimi otroki v šoli vidijo kot pozitivno pridobitev za otroke. Izvajanje pouka je tako dober način za boljšo vključenost romskih otrok k pouku in dolgoročno možno boljšo učno uspešnost ter izboljšanje samega odnosa do izobraževanja. Prispevek poudarja sociolingvistične razlike med Prekmurjem in Belo krajino, ki vplivajo na jezikovno samozavest in identiteto govorcev. |
|---|
| Ključne besede: | romski jezik, dopolnilni pouk, osnovna šola, mnenja staršev, Slovenija |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | Str. 359-383 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-28076  |
|---|
| UDK: | 37:323.15 |
|---|
| DOI: | 10.69070/2026_15  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 270974467  |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 09.03.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 39 |
|---|
| Število prenosov: | 12 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |