Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Mnenja mladih o pomenu narodnostne šole v Porabju Avtorji: ID Munda Hirnök, Katalin (Avtor) ID Novak-Lukanovič, Sonja (Avtor) Datoteke: PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (144,52 KB) MD5: 371D5B52C5D7F33DDC6FB110C6152D56   URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://inv.si/wp-content/uploads/2026/02/9.-Katalin-Munda-Hirnok-in-Sonja-Novak-Lukanovic-Mnenja-mladih-RAZNOLIKOST-IV.pdf   Jezik: Slovenski jezik Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Organizacija: INV - Inštitut za narodnostna vprašanja Povzetek: Vzgoja in izobraževanje pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem se lahko organizira v več oblikah. V Porabju je sprejet in uveljavljen model t. i. narodnostne šole. Model vključuje vzgojno-izobraževalne ustanove, ki imajo status narodnostne šole oziroma vrtca. Osemletno osnovnošolsko izobraževanje v Porabju poteka na dveh dvojezičnih šolah (Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in Dvojezična osnovna šola Števanovci), slovenski jezik kot narodnostni jezik se poučuje tudi na monoštrskih osnovnih in srednjih šolah. V prispevku na podlagi polstrukturiranih intervjujev z mladimi, ki so bili vključeni v narodnostno izobraževanje, predstavljamo njihova mnenja o rabi porabščine / slovenskega jezika v družini in okolju, njihove izkušnje učenja jezika in razmišljanja o perspektivnosti slovenskega jezika. Rezultati kažejo, da so intervjuvanci, ki so kaj vešči porabskega narečja, le-to usvojili od starih staršev, v komunikaciji s starši in vrstniki pa večinoma uporabljajo madžarščino. Ne glede na določene izražene pomanjkljivosti so s poukom slovenščine v pretežni meri zadovoljni. Pri rabi slovenščine velik pomen pripisujejo navzočnosti pedagoških delavcev iz Slovenije in izvenšolskim dejavnostim ter sodelovanju v kulturnih skupinah in društvih. Kljub pridobljenemu znanju slovenščine se ne počutijo dovolj usposobljeni za študij v Sloveniji. Večina je izpostavila dejstvo, da zaradi sosednje Avstrije in potreb trga dela znanje slovenščine ni dovolj privlačno za mlade. Ključne besede: narodnostno šolstvo, slovenski jezik, slovensko Porabje, Madžarska, mnenja mladih Status publikacije: Objavljeno Verzija publikacije: Objavljena publikacija Kraj izida: Ljubljana Leto izida: 2025 Št. strani: Str. 237-254 PID: 20.500.12556/DiRROS-28059  UDK: 323.15(=163.6)(439):811.163.6 DOI: 10.69070/2026_10  COBISS.SI-ID: 270929155  Datum objave v DiRROS: 09.03.2026 Število ogledov: 166 Število prenosov: 126 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:	Raznolikost v raziskovanju etničnosti : izbrani pogledi IV
Uredniki:	Janez Pirc, Lara Sorgo
Kraj izida:	Ljubljana
Založnik:	Inštitut za narodnostna vprašanja
Leto izida:	2025
ISBN:	978-961-6159-93-7
COBISS.SI-ID:	264592387

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:	ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:	P5-0081-2020
Naslov:	Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje

Licence

Licenca:	CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Young People’s Opinions on the Importance of Minority Schooling in the Slovene Raba Region
Povzetek:	Schooling for members of the Slovene minority in Hungary can take several forms. In the Raba Region, for example, a so-called minority school model has been adopted and institutionalised, encompassing educational institutions with the status of minority schools and kindergartens. Eight years of primary education are offered at the Jožef Košič Bilingual Primary School in Felsőszölnök/Gornji Senik and the Bilingual Primary School in Apátistvánfalva/Števanovci. In addition, Slovene is taught as a minority language in primary and secondary schools in Szentgotthárd/Monošter. Drawing on semi- -structured interviews with students attending minority schools, the article presents their views on the use of the local Slovene variety within the family and the wider community, their experiences of language learning, and their perceptions of its future prospects. The findings show that interviewees who are proficient in the local dialect primarily acquired it from their grandparents, while Hungarian is predominantly used in communication with parents and peers. Despite certain shortcomings, respondents express a generally high level of satisfaction with Slovene language instruction. They attribute particular importance to the presence of teachers from Slovenia, extracurricular activities, and participation in cultural groups and associations in supporting the use of Slovenian. Nevertheless, despite their knowledge of Slovene, most interviewees do not feel sufficiently prepared to pursue studies in Slovenia. Many also point out that, due to the proximity of Austria and labour market demands, knowledge of Slovene is perceived as having limited practical value for young people.
Ključne besede:	minority education, Slovene language, Raba Region, Hungary, young people's opinions

Nazaj