Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur : sistemski izzivi in perspektive staršev Avtorji: ID Medvešek, Mojca (Avtor) Datoteke: PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (358,64 KB) MD5: 6EDD12872159DF2FE2A27A2EA8F2FAD4   URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://inv.si/wp-content/uploads/2026/02/7.-Mojca-Medvesek-Uresnicevanje-dopolnilnega-pouka-maternih-jezikov-RAZNOLIKOST-IV.pdf   Jezik: Slovenski jezik Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Organizacija: INV - Inštitut za narodnostna vprašanja Povzetek: Prispevek na podlagi perspektive staršev analizira uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v Sloveniji ter pokaže, da kljub obstoječemu pravnemu okviru v praksi ostaja pomemben razkorak med deklarirano jezikovno politiko (policy-as-text) in njenim izvajanjem (policy-as-practice). Raziskava temelji na administrativnih (uradnih) podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter primarnih empiričnih podatkih, zbranih z anketama med učitelji dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur ter starši. Teoretično izhodišče temelji na treh paradigmah jezikovne politike (jezik kot resurs, jezik kot pravica in jezik kot problem) ter na vlogi posredniških akterjev pri implementaciji. Rezultati raziskave kažejo visoko zadovoljstvo staršev s pedagoškimi vidiki dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur, medtem ko organizacijsko-prostorske vidike ocenjujejo nekoliko slabše. Med ključnimi izzivi starši izpostavljajo usklajevanje urnika ter pomanjkanje institucionalne podpore na ravni šol. Analiza pokaže, da je dostop do DPMJK prostorsko neenakomeren in močno odvisen od odločitev šol (prijava na javni poziv MVI ter zagotavljanje prostorov), pri čemer se del programa izvaja tudi izven sheme sofinanciranja ministrstva. Glede tega, kako naj bi se program izvajal, so mnenja staršev dokaj izenačena: približno polovica podpira obstoječi način, druga polovica pa se zavzema za večjo institucionalno integracijo programa v redni kurikul oziroma razširjeni program šole. Raziskava izpostavi tri sistemske dejavnike, ki prispevajo k razkoraku med normativnimi usmeritvami in dejanskim izvajanjem DPMJK: (1) program je umeščen zunaj rednega šolskega urnika, (2) financiranje in odgovornosti so razdeljene med državo izvora in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, (3) posledično je dostop do programa med jezikovnimi skupnostmi in območji neenakomeren. Ključne besede: dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur, jezikovna politika, večjezičnost, implementacija politik, priseljenci, Slovenija Status publikacije: Objavljeno Verzija publikacije: Objavljena publikacija Kraj izida: Ljubljana Leto izida: 2025 Št. strani: Str. 185-212 PID: 20.500.12556/DiRROS-28045  UDK: 37:81'246(497.4) DOI: 10.69070/2026_8  COBISS.SI-ID: 270903299  Datum objave v DiRROS: 09.03.2026 Število ogledov: 188 Število prenosov: 116 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:	Raznolikost v raziskovanju etničnosti : izbrani pogledi IV
Uredniki:	Janez Pirc, Lara Sorgo
Kraj izida:	Ljubljana
Založnik:	Inštitut za narodnostna vprašanja
Leto izida:	2025
ISBN:	978-961-6159-93-7
COBISS.SI-ID:	264592387

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:	ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:	P5-0081-2020
Naslov:	Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje

Licence

Licenca:	CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Provision of Supplementary Mother Tongue and Culture Classes
Povzetek:	Drawing on parents’ perspectives, this article analyses the provision of supplementary mother tongue and culture classes for children of other nationalities in Slovenia. It demonstrates that, despite the existing legal framework, a significant gap persists between policy as text and policy as practice. The research is based on administrative (official) data from the Ministry of Education as well as primary empirical data collected through surveys involving teachers delivering supplementary mother tongue and culture classes and students’ parents. The theoretical framework draws on three paradigms of language policy – language as a resource, language as a right, and language as a problem – and in the role of mediating actors in the implementation process. The findings indicate a high level of parental satisfaction with the pedagogical aspects of supplementary mother tongue and culture classes, while organizational and spatial aspects received slightly lower ratings. The key challenges most frequently highlighted by parents include difficulties in timetable coordination and a lack of institutional support at the school level. The analysis further reveals that access to supplementary mother tongue and culture classes varies by location and is dependent on the decisions of individual schools, particularly regarding applications to the Ministry of Education’s public calls and the provision of premises. In addition, part of the programme is implemented outside the Ministry’s co-financing scheme. Parents’ views on how the programme should be implemented are fairly evenly divided: approximately half support the current approach, while the other half advocate for greater institutional integration of the programme into the regular curriculum or at least into the school’s extended programme. The study highlights three systemic factors that contribute to the gap between normative guidelines and the actual implementation of DPMJK: (1) the programme is positioned outside the regular school timetable, (2) funding and responsibilities are shared between the country of origin and the Ministry of Education, and (3) as a result, access to the programme is uneven across language communities and regions. The findings suggest that formal commitments to the language as a resource paradigm alone are insufficient to prevent discrepancies between declared policy goals and inconsistent implementation practices.
Ključne besede:	supplementary mother tongue and culture classes, language policy, multilingualism, policy implementation, immigrants, Slovenia

Nazaj