Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Anomalous shallow fault creeping event on the Idrija Fault in summer 2025
Avtorji:ID Novak, Uroš (Avtor)
ID Bilham, Roger (Avtor)
ID Vičič, Blaž (Avtor)
ID Aoudia, Abdelkrim (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/referati.htm
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (10,87 MB)
MD5: 0E94C922183A20E5ED39B8657E76FA7B
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:The Idrija Fault, a dextral strike-slip structure crossing the karstified carbonate Dinarides, exhibits complex shallow deformation strongly influenced by hydrological processes. Two Hall-effect creepmeters installed 8 km apart at Oblakov vrh and Kanomlja recorded abrupt shallow slip events of 0.15–0.50 mm during summer 2025. These slip episodes lasted up to 40 hours, consistent with creeping behavior and occurred without any accompanying seismicity, with regional earthquake magnitudes and frequencies remaining low. The last significant events were the 1998 and 2004 Posočje earthquakes. The observed deformation patterns cannot be explained by uniform tectonic slip and instead indicate different local mechanisms, including rainfall-driven pore-pressure diffusion, barometric pressure changes, karstic fluid pathways, and possibly shallow mass movement, that act along the fault. The observations highlight the strong coupling between hydrology, karst processes, and shallow fault mechanics, demonstrating that to some degree environmental controls dominate near-surface fault deformation on the Idrija Fault.
Ključne besede:Idrija Fault, shallow creep, active faulting, hydrological deformation, karst, Dinarides
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:str. 67-71
PID:20.500.12556/DiRROS-28039 Novo okno
UDK:551.243.1:556
COBISS.SI-ID:269995523 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.;
Datum objave v DiRROS:07.03.2026
Število ogledov:33
Število prenosov:21
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Raziskave s področja geodezije in geofizike 2025 : zbornik del : 31. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 5. februar 2026
Uredniki:Miran Kuhar, Matjaž Ličer, Ina Cecić, Mojca Šraj, Gregor Skok, Klemen Medved, Mihaela Triglav Čekada, Rudi Čop, Nina Zupančič, Tamara Jesenko, Polona Vreča
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko
Leto izida:2026
COBISS.SI-ID:268968195 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0119
Naslov:Raziskovanje krasa

Financer:EC - European Commission
Številka projekta:101131592
Naslov:EPOS Optimization and EvolutioN
Akronim:EPOS ON

Financer:EC - European Commission
Številka projekta:101188365
Naslov:TowaRds AdvaNced multidiSciplinary Fault ObseRvatory systeMs²
Akronim:TRANSFORM2

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:I0-E017
Naslov:Sofinanciranje izvajanja mednarodnega infrastrukturnega projekta EPOS

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Nenavadno plitvo lezenje Idrijskega preloma poleti 2025
Povzetek:Idrijski prelom, desno zmični prelom, ki seka močno zakrasele karbonatne Dinaride, kaže zapletene plitve deformacije skorje, ki so močno pod vplivom hidroloških procesov. Dva Hall-ova creepmetra, postavljena 8 km narazen na Oblakovem vrhu in v Kanomlji, sta poleti 2025 zabeležila nenadne plitve zdrse v velikosti 0,15–0,50 mm. Ti zdrsi so trajali do 40 ur, kar je značilno za lezenje, in so potekali brez kakršnekoli spremljajoče seizmične aktivnosti; magnituda in frekvenca regionalnih potresov sta ostali nizki. Zadnja pomembnejša potresa v širšem območju sta bila Posoška potresa leta 1998 in 2004. Zaznane deformacije ni mogoče razložiti z enotnim tektonskim (seizmičnim) zdrsom in kažejo, da vzdolž preloma delujejo različni lokalni aseizmični mehanizmi, med drugim padavinsko povzročena difuzija pornega tlaka, spremembe zračnega tlaka, pretakanje vode v kraških kanalih ter verjetno tudi plitvo premikanje pobočja. Opažanja poudarjajo močno povezanost med hidrologijo, kraškimi procesi in plitvo prelomno-mehaniko, kar kaže, da okoljski dejavniki v določeni meri prevladujejo pri plitvih deformacijah vzdolž Idrijskega preloma.
Ključne besede:Idrijski prelom, plitvo lezenje, aktivno prelamljanje, hidrološke deformacije, kras, Dinaridi


Nazaj