Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Hrvati na ozemlju današnje Slovenije (1910–2002) – številčni in prostorski razvoj tradicionalnega območja poselitve kot okvira za manjšinsko zaščito s poudarkom na analizi popisa 1910 in na poselitvi v obmejnem pasu
Avtorji:ID Josipovič, Damir (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,56 MB)
MD5: 3C3F64E670C340A17041C60051958211
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://inv.si/wp-content/uploads/2026/02/5.-Damir-Josipovic-Hrvati-na-ozemlju-danasnje-Slovenije-RAZNOLIKOST-IV.pdf
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:Logo INV - Inštitut za narodnostna vprašanja
Povzetek:V prispevku avtor predstavlja številčni in prostorski razvoj poselitve Hrvatov v Sloveniji od obdobja pred prvo svetovno vojno do danes. Posebej je predstavljeno celotno obmejno območje ob slovenskohrvaški meji, rekonstruirani pa so tudi podatki popisov iz let 1910, 1921 in 1931, ko etnična pripadnost kot kategorija še ni bila del popisne metodologije zbiranja podatkov. Prvič je taka rekonstrukcija opravljena za območje Kranjske in Štajerske iz avstrijskega popisa 1910, ko imamo na voljo le posredne podatke o etnični pripadnosti prebivalstva. Prispevek predstavlja metodologijo za rekonstrukcijo teh podatkov in rekonstruirane podatke iz jugoslovanskih popisov 1921 in 1931 za teritorij v današnjih mejah Slovenije in za obmejno območje ob slovensko-hrvaški meji. Opravljena je tudi prostorska rekonstrukcija podatkov na raven upravnih enot v obmejnem pasu s Hrvaško. Prvič je predstavljena ocena števila Hrvatov na ozemlju današnje Slovenije za vse popise v nizu 1910–2002. Na podlagi analize rekonstruiranih podatkov popisov prebivalstva so opredeljena območja zgodovinske in tradicionalne prisotnosti Hrvatov za aplikacijo teritorialne manjšinske zaščite. Čeprav bi bila na primeru Hrvatov v Sloveniji mogoča aplikacija koncepta narodno mešanega območja po vzoru Madžarov in Italijanov, je splošnejša rešitev v obliki regionalno zaščitene kulturne pokrajine posebne kulturne vrednosti in specifičnega historičnega ter etnično-demografskega razvoja primernejša.
Ključne besede:Hrvati v Sloveniji, Kranjska, Štajerska, Prekmurje, slovensko-hrvaška meja, manjšinska zaščita, popisi prebivalstva 1910–2002
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 127-146
PID:20.500.12556/DiRROS-28028 Novo okno
UDK:323.15
DOI:10.69070/2026_6 Novo okno
COBISS.SI-ID:270756611 Novo okno
Datum objave v DiRROS:06.03.2026
Število ogledov:42
Število prenosov:27
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Raznolikost v raziskovanju etničnosti : izbrani pogledi IV
Uredniki:Janez Pirc, Lara Sorgo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Inštitut za narodnostna vprašanja
Leto izida:2025
ISBN:978-961-6159-93-7
COBISS.SI-ID:264592387 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P5-0081-2020
Naslov:Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje
Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J5-3118-2021
Naslov:Ugotavljanje etnične vitalnosti na obmejnem območju ob slovensko-hrvaški meji: izbrani poselitveni prostori manjšinskih populacij
Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:BI-HR/23-24-050-2023
Naslov:Etnične manjšine v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru

Licence

Licenca:CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Croats in the Territory of Present-Day Slovenia (1910–2002) – Numerical and Spatial Development of the Traditional Settlement Area as a Framework for Minority Protection, with an Emphasis on the 1910 Census and Settlement in the Border Area
Povzetek:This article examines the numerical and spatial development of Croatian settlement in the territory of present-day Slovenia from the period prior to the First World War to the early twenty-first century. Particular attention is devoted to the entire border area along the Slovenian–Croatian border, with a detailed reconstruction of data from the population censuses of 1910, 1921, and 1931, conducted at a time when ethnic affiliation had not yet been systematically included as a census category. For the first time, such a reconstruction is carried out for the areas of Carniola and Styria on the basis of the 1910 Austrian census, for which only indirect indicators of ethnic affiliation are available. The article presents the methodology used to reconstruct ethnic data and applies it to the Yugoslav censuses of 1921 and 1931, covering both the territory within the current borders of Slovenia and the border area along the Slovenian–Croatian frontier. In addition, a spatial reconstruction of the data at the level of administrative units in the border area with Croatia is undertaken. For the first time, an estimate of the number of Croats living in the territory of present-day Slovenia is provided for all censuses in the period 1910–2002. On the basis of the analysis of the reconstructed census data, areas of historical and traditional Croat presence are identified, serving as a basis for the application of territorial minority protection. Although the concept of a nationally mixed area could be applied to the Croats in Slovenia, following the model used for the Hungarian and Italian minorities, the article argues that a more general solution – namely, the designation of a regionally protected cultural landscape of special cultural value and distinctive historical and ethno-demographic development – would be more appropriate.
Ključne besede:Croats in Slovenia, Carniola, Styria, Prekmurje, Slovenian–Croatian border, minority protection, population censuses 1910–2002


Nazaj