| Naslov: | Priseljenci v sistemu socialne varnosti v Sloveniji |
|---|
| Avtorji: | ID Bešter, Romana (Avtor)
ID Medvešek, Mojca (Avtor)
ID Pirc, Janez (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (612,39 KB)
MD5: 7E9DC6D1433C87B4B6DE620CB0645D1B
 URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://inv.si/wp-content/uploads/2026/02/1.-Bester_Medvesek_Pirc-Priseljenci-v-sistemu-socialne-varnosti-v-Sloveniji-RAZNOLIKOST-IV.pdf
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
|---|
| Organizacija: |  INV - Inštitut za narodnostna vprašanja
|
|---|
| Povzetek: | Pri opredelitvi problema raziskave se osredotočamo na situacijo v Sloveniji na presečišču treh področij: priseljevanja, socialne države in integracije. Izhajamo iz dveh dejstev: a) v Sloveniji zaradi različnih dejavnikov naraščajo potrebe po zviševanju izdatkov za storitve in dajatve v okviru socialne države in b) v Sloveniji obstaja etnična/kulturna heterogenost, ki se bo zaradi potreb po priseljevanju v prihodnosti najverjetneje še povečevala. Za obstoj stabilnosti, kohezije in solidarnosti v družbi je pomembno, da so vsi njeni deli dobro integrirani. V teoriji uspešna integracija predpostavlja enake pravice in enakopravno vključenost vseh članov družbe v vse sfere družbenega življenja, tudi v sistem socialne varnosti. V praksi pa pogosto prihaja do odstopanj od teoretičnega ideala. Naraščanje potreb po izdatkih za socialno varnost lahko vodi v zaostrovanje pogojev za upravičenost do socialnih prejemkov in pri tem večinsko prebivalstvo priseljence pogosto obravnava kot skupino, ki je manj upravičena do prejemkov. Zaradi tega se lahko pojavijo težnje po izključevanju priseljencev iz sistema socialne varnosti oziroma po omejevanju njihovih pravic na tem področju, kar lahko sproži verižno reakcijo tudi na drugih področjih. Zastavljamo si vprašanje, kakšen je v Sloveniji položaj priseljencev na področju socialne varnosti. Vprašanje naslavljamo z različnih vidikov: zakonodaje, politik in institucionalnega okvira, dejanskega položaja priseljencev na področju socialnih transferjev (število prejemnikov in vrste transferjev) in odnosa prebivalstva do vključevanja priseljencev v sistem socialne varnosti. Ugotavljamo, da je pri večini kazalnikov s področja socialnega varstva opazen slabši položaj priseljencev in potomcev priseljencev v primerjavi s prebivalci, rojenimi v Sloveniji, brez priseljenskega ozadja. Se pa tudi znotraj populacij priseljencev in potomcev priseljencev kažejo razlike. Velik del kazalnikov kaže na to, da so priseljenci, rojeni v državah nečlanicah EU, v slabšem položaju kot priseljenci, rojeni v državah članicah EU, ter da so ženske (priseljenke in potomke priseljencev) posebej ranljiva skupina. |
|---|
| Ključne besede: | priseljenci, socialna varnost, dostop do socialnih pravic, welfare šovinizem, Slovenija |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | Str. 13-51 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-28018  |
|---|
| UDK: | 364:314.15 |
|---|
| DOI: | 10.69070/2026_2 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 270725379 |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 06.03.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 155 |
|---|
| Število prenosov: | 90 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
