Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Možnost ponovne uporabe hmelja po hladnem hmeljenju
Avtorji:ID Kočevar Baloh, Ana (Avtor)
ID Obrovnik, Ksenija (Avtor)
ID Ocvirk, Miha (Avtor)
ID Košir, Iztok Jože (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OS4I5CDJ
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (270,76 KB)
MD5: B39AA924A4145E0D066B851CD7836FC2
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.04 - Strokovni članek
Organizacija:Logo IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Povzetek:Študija preučuje možnost ponovne uporabe hmelja po uporabi v postopku hladnega hmeljenja (dry hopping), kjer zaradi nizkih temperatur ne pride do znatne izomerizacije alfa-kislin. Namen raziskave je bil oceniti, ali tak hmelj po sušenju ohrani zadostno vsebnost grenčičnih spojin za učinkovito ponovno uporabo pri klasičnem vretju pivine. V raziskavi so bili uporabljeni briketi sort hmelja Styrian Dragon in Aurora, ki so bili vključeni v tri- oziroma petdnevno hladno hmeljenje, nato posušeni in ponovno uporabljeni pri varjenju piva. Grenčico v pivu smo določali spektrofotometrično (IBU) in s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Rezultati so pokazali, da se je po hladnem hmeljenju vsebnost alfa-kislin v hmelju zmanjšala za 29 % pri sorti Aurora in za 36 % pri sorti Styrian Dragon. Kljub temu je ponovno uporabljen hmelj omogočil tvorbo primerljivih ali celo višjih koncentracij izo-alfa-kislin v pivu kot svež hmelj, zlasti pri 60-minutnem vretju. Najvišje izmerjene vrednosti grenčice so presegale 90 IBU, kar potrjuje, da hmelj po hladnem hmeljenju ohrani zadosten grenčični potencial. Rezultati potrjujejo, da je ponovna uporaba hmelja po hladnem hmeljenju tehnološko izvedljiva in predstavlja trajnostno možnost za zmanjšanje odpadkov in stroškov surovin v pivovarski industriji.
Ključne besede:hmelj, hladno hmeljenje, ponovna uporaba, grenčica, izo-alfa-kisline
Datum objave:19.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 39-44
Številčenje:Št 32
PID:20.500.12556/DiRROS-27861 Novo okno
UDK:582.630.2
ISSN pri članku:2536-1988
COBISS.SI-ID:262337283 Novo okno
Avtorske pravice:Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 19. 12. 2025;
Datum objave v DiRROS:26.02.2026
Število ogledov:107
Število prenosov:69
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Hmeljarski bilten
Založnik:Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing (IHPS)
ISSN:2536-1988
COBISS.SI-ID:287262720 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:01.01.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Possibility of reusing hops after dry hopping
Povzetek:This study investigates the potential for reusing hops after the use in dry hopping process, during which low temperatures prevent the extend isomerization of alpha-acids. The aim was to evaluate whether such hops, once dried, retain sufficient quantity of bitter compounds for effective reuse in conventional kettle hopping. Two hop varieties, Styrian Dragon and Aurora, were used in three- and five-day dry hopping treatments, then dried and reused in kettle hopping. Bitterness was determined spectrophotometrically (IBU) and by high-performance liquid chromatography (HPLC). The results showed that alpha-acid content decreased by 29% in Aurora and by 36% in Styrian Dragon after dry hopping. Nevertheless, reused hops produced comparable or even higher concentrations of iso-alpha-acids than fresh hops, particularly after 60 minutes of wort boiling. The highest measured bitterness values exceeded 90 IBU, confirming that hops retain a sufficient bitterness potential after dry hopping. These findings demonstrate that reusing hops after dry hopping is technologically feasible and represents a sustainable approach to reducing waste and raw material costs in the brewing industry.
Ključne besede:hops, dry hopping, reuse, bitterness, iso-alpha-acids


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Hmeljarski bilten

Nazaj