Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletja
Avtorji:ID Trošt, Žan (Avtor)
ID Livk, Joško (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OS4I5CDJ
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (443,26 KB)
MD5: 1598806A21E42EEC2C4C032C7ADF9743
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.04 - Strokovni članek
Organizacija:Logo IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Povzetek:V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.
Ključne besede:hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin
Datum objave:19.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 45-54
Številčenje:Št 32
PID:20.500.12556/DiRROS-27859 Novo okno
UDK:633.791
ISSN pri članku:2536-1988
COBISS.SI-ID:262342403 Novo okno
Avtorske pravice:Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 19. 12. 2025;
Datum objave v DiRROS:26.02.2026
Število ogledov:118
Število prenosov:66
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Hmeljarski bilten
Založnik:Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing (IHPS)
ISSN:2536-1988
COBISS.SI-ID:287262720 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:01.01.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hops yield and quality in the last 25 years
Povzetek:At the beginning of the 21st century, around 1,800 ha of hops were planted in Slovenia, with more than 200 hop growers producing hops, and the size of hop acreage on hop farm was around 9 ha. The Aurora variety dominated, planted in almost two-thirds of all hop fields. In 2012, less than 1,200 ha were planted with hops, but the areas started to grow again soon and are now around 1,600 ha. There have been around 120 active hop growers in recent years, and the size of the hop farm is increased at 14 ha. Over the years, the areas planted with Aurora have decreased, while the Celeia variety has become increasingly popular. The areas planted with the Bobek variety have been stable in the last 25 years, while the share of the Savinjski golding area is slowly but steadily decreasing. A similar picture applies to the yield of these varieties. Based on the review of weather conditions in the growing years, we can conclude that dry and hot conditions negatively affect both the yield and the quality of hops (alpha acids). The lowest alpha acid contents were achieved in the extremely hot and dry years of 2003 and 2013. The alpha acid contents of the Aurora variety have been increasing slightly in the last 25 years, while some other varieties are less able to adapt to weather changes. This is most noticeable in the old variety Savinjski golding, which has not reached the minimum reference values for alpha acid content in recent years. The quality of hops is also largely related to drying, the more dried the hops are, the more hop waste they contain, so drying has a major impact on the final quality of the crop. The content of leaves and stalks in hops has decreased for half over the last 25 years, thanks to the modernization of harvesting machines.
Ključne besede:hops, hop growing, hop yield, hop quality, alpha-acids


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Hmeljarski bilten

Nazaj