| Naslov: | Uporaba georadarja za neinvazivno določanje globine tal, deleža skeleta in prostorske variabilnosti |
|---|
| Avtorji: | ID Ferlin, Jure (Avtor)
ID Knapič, Matej (Avtor)
ID Zupanc, Vesna (Avtor)
ID Zajc, Marjana (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OS4I5CDJ
 PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (508,59 KB)
MD5: F92956A7FD783BABD34BA5BD7F453A23
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.02 - Pregledni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Produktivnost zemljišča je močno odvisna od globine tal. Ta podatek je nujno potreben pri izračunu količine hranil in vodo-zadrževalnih lastnosti tal. Za natančno oceno volumna tal, ki lahko zadrži hranila in vodo, potrebujemo tudi podatek o deležu skeleta v tleh. Ta dva podatka (globina in delež skeleta) sicer lahko pridobimo z uveljavljenimi metodami vzorčenja tal, a sta zaradi heterogenosti zemljišč pravilna le v točki vzorčenja. Za pridobitev bolj reprezentativnih podatkov bi morali na heterogenem zemljišču točkovno vzorčenje večkrat ponoviti, kar pa je drago, časovno zamudno in obenem tudi destruktivno. Alternativo predstavlja georadar, s katerim lahko hitro, neprekinjeno, neinvazivno in ponovljivo zaznavamo večje površine in znotraj njih opredelimo območja z različnimi talnimi značilnostmi. Princip georadarske metode temelji na zakonih prodiranja elektromagnetnih valov, ki jih v impulzih pošiljamo z oddajno anteno v tla. Ko elektromagnetno valovanje doseže mejo med različnimi materiali, se del vpadnega valovanja odbije in ga na površju zazna sprejemna antena. V članku smo poleg principov delovanja georadarja predstavili problematiko skeletnih tal in uveljavljenih metod vzorčenja. V pregledu literature smo navedli raziskave, s katerimi so avtorji uspešno določili globino (skeletnih) tal, prepoznali mejo med horizonti tal, napovedali delež skeleta in gline. V članku je predstavljen naš vidik, da se lahko georadar uspešno vključi v ustaljene metode dela in nam poleg bolj natančnih podatkov tudi prihrani nekaj časa. Vseeno je na tem področju, v primerjavi z uporabo georadarja na drugih področjih, še veliko neraziskanega. |
|---|
| Ključne besede: | pedologija, georadar, skeletna tla, delež skeleta |
|---|
| Datum objave: | 19.12.2025 |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | str. 85-92 |
|---|
| Številčenje: | Št 32 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-27856  |
|---|
| UDK: | 631.4:528.8 |
|---|
| ISSN pri članku: | 2536-1988 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 262355971 |
|---|
| Avtorske pravice: | Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije |
|---|
| Opomba: | Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 19. 12. 2025;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 26.02.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 79 |
|---|
| Število prenosov: | 51 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
