| Naslov: | Vpliv tehnoloških postopkov na uspešnost kompostiranja hmeljevine |
|---|
| Avtorji: | ID Čeh, Barbara (Avtor) ID Karničnik Klančnik, Ana (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OS4I5CDJ
PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (507,59 KB) MD5: ADC502F26F1D07E2FE5C4AD0EC69FCD4
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.04 - Strokovni članek |
|---|
| Organizacija: | IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | V prispevku predstavljamo rezultate kompostiranja hmeljevine (listi in stebla hmelja, ki ostanejo po obiranju storžkov) na šestih hmeljarskih kmetijah. Kompostne kupe so postavili po obiranju hmelja (začetek septembra) v letih 2023 (štiri kmetije) in 2024 (šest kmetij). Kompostiranje naj bi potekalo po smernicah za kompostiranje hmeljevine, a so imeli na kmetijah med izvajanjem postopka različne težave. Le-te smo popisali in ocenili njihov vpliv na kakovost pridelanega komposta. Kompost smo vzorčili v aprilu v letih 2024 in 2025 in ugotovili, da je imel v vseh primerih temperaturo na nivoju okoliške in bil prijetnega vonja po zemlji. Največji negativen vpliv je imelo nezadostno mešanje – v primeru, ko je bil kup jeseni premešan le dvakrat, ni bila dosežena temperatura za higienizacijo (55 oC), material je bil slabo razgrajen, vsebnost hranil v kompostu je bila srednja, razmerje C:N pa neugodno. In le na teh vzorcih je bioindikatorski test kalivosti semen kitajskega kapusa pokazal možno fitotoksičnost komposta. Slabši rezultat je bil tudi v primeru, ko je bila za postavitev kupa uporabljena premajhna gmota biomase (le 7 ton) in je bila le-ta hkrati nekoliko presuha, ter v primeru, ko so kup prekrili s polprepustno ponjavo šele v sredini decembra namesto v novembru. Mešanje kupa v času dežja v primeru presuhe biomase jeseni je pozitivno vplivalo na parametre kakovosti komposta. Kompost z najboljšimi parametri je nastal v primeru, ko so izvajali kompostiranje dosledno po smernicah - pri rednem mešanju glede na meritve temperature, uporabljeni dovolj veliki gmoti hmeljevine (15 ton) in pravočasnem pokrivanju kupov. V tem primeru je bil test kalivosti 94 % (odličen kompost, ki vzpodbuja kalitev). |
|---|
| Ključne besede: | hmeljevina, hmelj, Humulus lupulus L., kompost, organsko gnojilo |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 19.12.2025 |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | str. 15-25 |
|---|
| Številčenje: | Št 32 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-27853  |
|---|
| UDK: | 582.630.2 |
|---|
| ISSN pri članku: | 2536-1988 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 262326019  |
|---|
| Avtorske pravice: | Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije |
|---|
| Opomba: | Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 19. 12. 2025;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 26.02.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 75 |
|---|
| Število prenosov: | 55 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |