Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Planina Grohot skozi čas : delo, sorodstvo in lastništvo
Avtorji:ID Vršnik, Elizabeta (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.inz.si/kronika/article/view/5325
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (850,81 KB)
MD5: 777F746894653B23307454FEAD6A076F
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZDS - Zveza zgodovinskih društev Slovenije
Povzetek:Planine so gorska pašna območja, kamor kmetje v poletnih mesecih selijo živino. To omogoča tako učinkovitejše kmetovanje kot ohranjanje lokalnih praks, znanj in vedenj ter pokrajin. Planine v Sloveniji so večinoma v skupni lasti oziroma rabi, medtem ko Solčavsko zaznamujejo skoraj izključno zasebne planine. Med njimi izstopa skupna planina Grohot, ki je hkrati edino pastirsko naselje na obravnavanem območju. Prispevek, ki obravnava Grohot, temelji na etnografski raziskavi ter je tematsko razdeljen na tri področja: kmečka opravila, pomen sorodstva in lastništvo. Grohot je bil nekoč mlečna planina, kjer so majerice skrbele za predelavo mleka, danes pa v planini pase živino najet pastir ali pastirica. Sorodstvene strukture, ki omogočajo prenos znanja in virov, so ključne za ohranjanje in delovanje planine. Zgodovina Grohota odraža širše spremembe lastništva in kmetijske politike v 20. in 21. stoletju: od pašnih pravic, nacionalizacije in denacionalizacije do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, kar kaže na prepletanje lokalnih praks z državnimi in evropskimi vplivi.
Ključne besede:etnografija, pašništvo
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:12.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 837-848
Številčenje:Letn. 73, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-27517 Novo okno
UDK:39:636.083.314
ISSN pri članku:0023-4923
DOI:10.56420/Kronika.73.3.17 Novo okno
COBISS.SI-ID:266767875 Novo okno
Datum objave v DiRROS:10.02.2026
Število ogledov:36
Število prenosov:17
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino
Skrajšan naslov:Kronika
Založnik:Zveza zgodovinskih društev Slovenije
ISSN:0023-4923
COBISS.SI-ID:8221696 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Grohot mountain pasture over time
Povzetek:Mountain pastures are high-altitude grazing areas where farmers move their cattle in the warmer months of the year. This practice facilitates a more efficient agricultural activity as well as the preservation of local traditions, ways of knowing, and landscapes. Whereas most mountain pastures in Slovenia are communal, the overwhelming majority of alpine grazing lands in the Solčava area are under individual ownership. A special place among them belongs to the Grohot common mountain pasture, which is also the only shepherd’s settlement in the area under discussion. The article draws on ethnographic research and is thematically divided into three segments: farm chores, the significance of kinship relations, and ownership. Grohot was once a dairy cow mountain pasture, where women dairy farmers took care of milk production, whereas today hired herders tend to the grazing cattle. Kinship structures, which enable the transmission of knowledge and resources, are of utmost importance for the preservation and functioning of the high-altitude grazing land. The history of Grohot reflects broader changes in ownership and agricultural policy during the twentieth century, ranging from grazing rights, nationalization, and denationalization to Slovenia’s integration into the European Union, which points to the blending of local practices with national and European influences.
Ključne besede:etnography, pastoralism


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Kronika

Nazaj