Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The role of museums and galleries in the formation of cultural landscapes and tourism
Avtorji:ID Trushaj, Aleks (Avtor)
ID Almakuchukov, Keneshbek (Avtor)
ID Akhmetov, Uran (Avtor)
ID Solovei, Iryna (Avtor)
ID Zhamitova, Asia (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://sciendo.com/article/10.2478/tdjes-2025-0009
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,72 MB)
MD5: 791B9B5BAD5C089FCB55D9A3D79BB897
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INV - Inštitut za narodnostna vprašanja
Povzetek:This study evaluates cultural landscapes and tourism in Kazakhstan, Kyrgyzstan, Albania and Ukraine, based on a survey of 443 residents. The cultural landscape ratings are: Astana (4+), Bishkek (2–3), Tirana (4–5), and Kyiv (3.5). Cultural tourism development is rated as follows: Astana (3), Bishkek (3–4), Tirana (4–5), and Kyiv (3). The cultural landscape and tourism are influenced by political power, national identity, economic development, tourist interest, cultural carriers, historical monuments, infrastructure, and investment in culture. The survey also examines preferences, visit frequency, and accessibility of cultural institutions. Kyiv sees the highest visit frequency, while Bishkek has the lowest. Museums, galleries, cinemas, theatres, and cultural parks are key destinations, but many respondents report low accessibility and inclusivity. Lists of cultural institutions were created for mapping the cities' main attractions.
Ključne besede:accessibility, cultural institutions, cultural map of the city, national identity, cultural exchange
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.06.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 227-263
Številčenje:No. 94
PID:20.500.12556/DiRROS-27475 Novo okno
UDK:338.48-6:7/8
ISSN pri članku:0354-0286
DOI:10.2478/tdjes-2025-0009 Novo okno
COBISS.SI-ID:241153795 Novo okno
Datum objave v DiRROS:09.02.2026
Število ogledov:265
Število prenosov:56
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja
Skrajšan naslov:Razpr. gradivo - Inšt. nar. vpraš.
Založnik:Inštitut za narodnostna vprašanja, = Institute for Ethnic Studies
ISSN:0354-0286
COBISS.SI-ID:23045378 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vloga muzejev in galerij pri oblikovanju kulturne krajine in kulturnega turizma
Povzetek:Namen študije je oceniti raven razvoja kulturne krajine in kulturnega turizma v glavnih mestih štirih držav: Kazahstana, Kirgizije, Albanije in Ukrajine, na podlagi avtorjeve razlage pojmov »kulturna krajina« in »kulturni turizem«. S tem namenom je bila izvedena empirična študija, in sicer anketa med lokalnimi prebivalci teh prestolnic, v kateri je sodelovalo 443 anketirancev. Stanje kulturne krajine je v Astani ocenjeno s 4 ali več točkami, v Biškeku z 2 do 3 točkami, v Tirani s 4 do 5 točkami, v Kijevu pa s 3,5 točke. Stopnja razvitosti kulturnega turizma je na splošno ocenjena na naslednji način: Astana – 3 točke, Biškek – 3 do 4 točke, Tirana – 4 do 5 točk in Kijev – 3 točke. V skoraj vseh prestolnicah po mnenju lokalnih prebivalcev na kulturno krajino in turizem vplivajo politična oblast in njen odnos do kulturne dediščine, oživljanje nacionalne identitete, gospodarski razvoj, zanimanje turistov in nosilcev kulture, prisotnost zgodovinskih spomenikov, dostopnost, razvita infrastruktura in naložbe v kulturo. Anketa je zajela tudi preference, pogostost obiskov in dostopnost kulturnih ustanov. Največja pogostost obiska je zabeležena v Kijevu, najmanjša pa v Biškeku. Med najbolj priljubljene sodijo muzeji, galerije, kinematografi, gledališča ter kulturni in zgodovinski parki. V skoraj vseh prestolnicah anketiranci poročajo o slabi dostopnosti kulturnih znamenitosti. Udeleženci ankete so pripravili tudi sezname muzejev in galerij, s pomočjo katerih bodo oblikovani kulturni zemljevidi glavnih mestnih znamenitosti.
Ključne besede:dostopnost, kulturne ustanove, kulturni zemljevid mesta, nacionalna identiteta, kulturna izmenjava


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Razprave in gradivo

Nazaj