Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The subject supposed to vote : teflon totemism and democracy’s bad timing
Avtorji:ID Godley, J. Asher (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/15064/12841
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (117,16 KB)
MD5: 31A3F91FC41501873934CC316E005AF2
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:In chapter 6 of Read My Desire, Joan Copjec argues that the constitutive limits of American democracy reveal themselves symptomatically in the electoral choice of a conspicuously incompetent sovereign figure. In a leader for whom governing is exposed as an “impossible profession” (Freud), the Other’s castration appears as a universal sign, which provokes an hysterical form of love even among would-be critics. This essay examines a crucial supplementation to this leader-group dynamic in the “neighborly” structure of voting. When a subject votes, she registers a signifier of her difference as a mark that both estranges her (by turning her difference into a data point) and also situates her in an equivalent alignment with other voters who are either “with” or “against” her position, enabling an imaginary mirror play. From this position of non-interaction and reflective doubling, the subject is invited to participate in a peculiar calculation with respect to what are known as “swing voters,” a demographically constructed set of individuals whose presumptive action is thought to decide the nation’s fate. This hypothetical “subject supposed to vote” is then considered such that the voter, as well as the candidate, adjust their actions based on the anticipated certainty of the fateful mark. In the election cycles that have come to dominate virtually every aspect of civic life, the imputed calculations of this little semblable (granted informational density through interminable polling and fantasized in racist caricature) exert a temporal pressure on democratic subjects that often forces hasty decisions. Through a comparative reading of Copjec’s chapter with Lacan’s essay “Logical Time,” this essay concludes by interpreting the intersubjective logic behind this temporal forcing.
Ključne besede:psychoanalysis, limits of democracy, sovereignty, neighbor, election, Trump
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:08.01.2026
Leto izida:2025
Št. strani:str. 141-162
Številčenje:letn. 46, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-27439 Novo okno
UDK:159.964.26:321.7
ISSN pri članku:0353-4510
DOI:10.3986/fv.46.2.06 Novo okno
COBISS.SI-ID:266619395 Novo okno
Datum objave v DiRROS:07.02.2026
Število ogledov:97
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Filozofski vestnik
Skrajšan naslov:Filoz. vestn.
Založnik:Filozofski inštitut ZRC SAZU
ISSN:0353-4510
COBISS.SI-ID:8558080 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:08.01.2026
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Subjekt, za katerega se predpostavlja, da voli : teflonski totemizem in nepravi čas demokracije
Povzetek:V šestem poglavju knjige Read My Desire Joan Copjec trdi, da se konstitutivne omejitve ameriške demokracije simptomatsko kažejo v volilni izbiri očitno nekompetentne suverene figure. Pri voditelju, za katerega se vladanje izkaže za »nemogoč poklic« (Freud), se kastracija Drugega kaže kot univerzalni znak, ki sproži histerično obliko ljubezni celo med potencialnimi kritiki. Prispevek preučuje ključno dopolnitev te dinamike med voditeljem in skupino v »bližnjikovski« strukturi glasovanja. Ko subjekt voli, zapiše označevalec svoje drugačnosti z oznako, ki ga odtuji od drugih volivcev (s tem ko njeno drugačnost spremeni v podatkovno točko) in ga hkrati postavi v revitalizirajoč imaginarni konflikt z njimi. V tej neinterakciji pride do posebnega izračuna glede t. i. »neodločenih volivcev«, tj. demografsko konstruirane skupine posameznikov, katerih domnevno delovanje naj bi odločalo o usodi naroda. Tako volivec kot kandidat tega hipotetičnega »subjekta, za katerega se predpostavlja, da voli«, nato obravnavata tako, da volivec svoje ravnanje prilagaja vnaprejšnji gotovosti o usodnem znaku. V volilnih ciklih, ki so obvladovali praktično vse vidike državljanskega življenja, tovrstno preračunavanje tega malega podobnika (materializiranega v neskončnih javnomnenjskih raziskavah in fantaziranega v rasističnih karikaturah) izvaja časovni pritisk na demokratične subjekte, ki jih pogosto prisili k prenaglim odločitvam. S primerjalnim branjem Copjecinega poglavja in Lacanovega eseja »Logični čas« ta esej zaključi z interpretacijo intersubjektivne logike, ki stoji za to časovno prisilo.
Ključne besede:psihoanaliza, meje demokracije, suverenost, bližnjik, volitve, Trump


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Filozofski vestnik

Nazaj