Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Queer phantom critters : varieties of causality in agential realism and psychoanalys
Avtorji:ID Penney, James (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/15060/12837
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (131,09 KB)
MD5: 0CF6F75147D4740098ACDE2F00C96A46
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:What are the contemporary forms of the Foucauldian historicism that Read My Desire sought to correct? In the theoretical humanities, the most insurgent variant is surely the revival of the turn not to the real, but to reality; to the material or phenomenal and, ultimately, to being as such. Generally speaking, this contemporary orientation of thought aims either to emancipate humanity from the determinative distortions of subjectivity, of the transcendental constitution of apperception, or else dislodge this human function from the privilege of its presumed centrality, thereby relegating it to the same plane occupied by every other animate and inanimate being. As this paper argues, the agential realist’s definition of causality, despite its claims to complexity and indeterminacy (not to mention a lineage that connects back to the same structuralist linguistics that shaped Lacan’s thought), is ultimately guilty on the charge of historicism. Precisely in their allergy to the strange causal faculty of negativity, the argument’s conceptions of “material-discursive interactions” and “intra-agential spactimematterings” are the crime’s telltale clues. In short, the ambiguously defined relation of discourse to a consistently indeterminate idea of matter, and the subsequent disappearance of discourse’s non-closure or incompletion from the causal field, not only obfuscates the signifier’s retroactive creationist powers, but also renders illegible what we might call the desire of the empirical natural sciences in both their humanist-progressivist and properly unconscious forms.
Ključne besede:Joan Copjec, Jacques Lacan, Karen Barad, agential realism, causality, microbiology, science, queer theory
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:08.01.2026
Leto izida:2025
Št. strani:str. 41-65
Številčenje:letn. 46, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-27435 Novo okno
UDK:159.964.26:122
ISSN pri članku:0353-4510
DOI:10.3986/fv.46.2.02 Novo okno
COBISS.SI-ID:266518275 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji
Datum objave v DiRROS:07.02.2026
Število ogledov:94
Število prenosov:61
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Filozofski vestnik
Skrajšan naslov:Filoz. vestn.
Založnik:Filozofski inštitut ZRC SAZU
ISSN:0353-4510
COBISS.SI-ID:8558080 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:08.01.2026
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kvir fantomska bitja : raznolike vzročnosti v agentnem realizmu in psihoanalizi
Povzetek:Katere so sodobne oblike foucaultovskega historicizma, ki ga je knjižni projekt Read My Desire poskušal popraviti? V teoretski humanistiki je danes zagotovo najbolj prodorna različica omenjenega historicizma oživitev obrata ne k realnemu, temveč k realnosti, skratka, k materialnemu oziroma fenomenalnemu in navsezadnje k biti kot taki. Na splošno je cilj te sodobne miselne usmeritve bodisi emancipirati človeštvo od določujočih popačenj subjektivnosti, od transcendentalne konstitucije apercepcije, bodisi tej človeški funkciji odvzeti privilegij njene domnevne osrednje vloge in jo s tem zvesti na raven, ki jo zasedajo vsa druga živa in neživa bitja. V članku avtor trdi, da definicija vzročnosti, kot jo poda agentni realizem, kljub trditvam o svoji kompleksnosti in nedoločenosti (da ne omenjam linije, ki se navezuje na isto strukturalno lingvistiko, ki je oblikovala Lacanovo misel) na koncu pade pod obtožbo historicizma. Prav zaradi svoje alergičnosti do nenavadne vzročne zmožnost negativnosti so pojmovanja »materialno-diskurzivnih interakcij« in »znotraj-agentnih prostorsko-časovnih pomenov« v argumentu agentnega realizma indic njegovega zločina. Skratka, dvoumno opredeljeno razmerje diskurza do dosledno nedoločene ideje materije in posledično izginotje diskurzivne nezaključenosti oziroma necelosti diskurza iz polja vzročnosti ne le zamegljuje retroaktivno kreacionistično moč označevalca, temveč tudi dela neberljivo tisto, kar bi lahko imenovali želja empiričnih naravoslovnih znanosti, tako v njeni humanistično-progresivistični kot tudi v resnično nezavedni obliki.
Ključne besede:Joan Copjec, Jacques Lacan, Karen Barad, agentni realizem, vzročnost, mikrobiologija, znanost, kvir teorija


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Filozofski vestnik

Nazaj