Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Nastanek endemične in epistemične vrste : primer premestitve aksolotla
Avtorji:ID Torres Gutiérrez, Cristian M. (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/15053/12831
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (670,71 KB)
MD5: 027B6B2E7A547A3DE42D58C5782EB144
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:Aksolotl (Ambystoma Mexicanum), zanimiva vodna pošast, laboratorijski organizem, nacionalni simbol, ki krasi mehiške bankovce, je žival, ki nastopa v več medvrstnih prepletih. Odkar je bil v sredini 19. stoletja premeščen iz mehiške jezerske doline v evropske laboratorije, se je večina raziskovalcev osredotočala predvsem na beleženje preobrazbe te vrste v modelni organizem v znanstvenih raziskavah. Aksolotl uspeva kot modelni organizem v kontroliranih pogojih, medtem ko je v svojem naravnem okolju uvrščen med ogrožene vrste. V tem članku se zgodovine aksolotla lotim s pomočjo konjunkturalističnega pristopa, pri čemer se osredotočam na aksolotlov prehod iz njegovega endemičnega okolja (jezera) v epistemični prostor (laboratorij). Trdim, da je ta premik povzročil razdvojitev vednosti o aksolotlu, ki se je razvila v njegovem naravnem habitatu, od vednosti, proizvedene v umetnem okolju laboratorija. Prek prepletanja pripovedi in kontekstov, ki aksolotla obdajajo v različnih okoljih, članek poskuša spodbuditi dialog med avtohtonimi perspektivami in znanstvenimi praksami. Poleg tega bo pokazal, da habitate pomembno oblikujejo zunanji dejavniki, ki pogosto postanejo neprepoznavni po tem, ko žival vstopi v laboratorij. Obravnava teh zapletov bo razkrila, da je naše razumevanje neke vrste neločljivo povezano s kontekstom, v katerem se proučuje, in nakazala možnosti zbliževanja pripovedi iz različnih okolij.
Ključne besede:mehiški aksolotl, habitat, modelni organizem, medvrstna prepletenost, kmetijstvo
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:07.01.2026
Leto izida:2025
Št. strani:str. 125-151
Številčenje:letn. 46, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-27431 Novo okno
UDK:165:591.9
ISSN pri članku:0353-4510
DOI:10.3986/fv.46.1.05 Novo okno
COBISS.SI-ID:266419459 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji
Datum objave v DiRROS:07.02.2026
Število ogledov:100
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Filozofski vestnik
Skrajšan naslov:Filoz. vestn.
Založnik:Filozofski inštitut ZRC SAZU
ISSN:0353-4510
COBISS.SI-ID:8558080 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:07.01.2026
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The making of an endemic and epistemic species : the case of the Axolotl’s displacement
Povzetek:A curious water-monster, a laboratory organism, a national symbol decorating Mexican pesos banknotes, the axolotl (Ambystoma Mexicanum) is an animal participant in many multispecies entanglements. Since its displacement from the lacustrine valley of Mexico to European laboratories in the mid-nineteenth century, much of the existing scholarship has primarily focused on documenting the transformation of this species into a model organism within scientific research. As a model organism, the axolotl has flourished under controlled conditions, yet in its natural habitat, it is classified as an endangered species. This article adopts a conjuncturalist approach to narrate the history of the axolotl, framing the analysis around its transition from an endemic environment (the lake) to an epistemic space (the laboratory). I argue that this displacement has led to a dissociation between the knowledge produced in its natural habitat and that generated in the artificial setting of the laboratory. By intertwining the narratives and contexts surrounding the axolotl in each environment, the article seeks to foster a dialogue between indigenous perspectives and scientific practices. Additionally, it will demonstrate that habitats are significantly shaped by external factors that often remain unacknowledged once an animal enters the laboratory. Addressing these complexities will reveal that our understanding of a species is intrinsically linked to the context in which it is studied and to the potential for convergence between the narratives of both environments.
Ključne besede:Mexican axolotl, habitat, model organism, multispecies entanglements, agriculture


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Filozofski vestnik

Nazaj