| Naslov: | Selen v vodnih in kopenskih rastlinah |
|---|
| Avtorji: | ID Lukšič, Lea (Avtor) ID Germ, Mateja (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/6551
PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (342,54 KB) MD5: 78E7ACBB5A3CEF05AEAEE431FAFC830F
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
|
|---|
| Povzetek: | Tako vodne kot kopenske rastline so sposobne privzemati selen iz okolja. Sposobnost privzema selena se med vrstami in skupinami rastlin razlikuje. Rastline iz tal privzemajo selen prvenstveno v obliki selenata, ki ga nato pretvorijo v selenit in selenove-aminokisline, kot sta selenometionin in selenocistein. Zaradi različnih antropogenih dejavnikov in predvsem dejavnosti človeka, se povečuje obremenjenost vodnih virov s selenom. Vodne rastline, ki so sposobne privzemati večje količine selena iz vode, lahko uporabimo za čiščenje s selenom obremenjenih umetno ustvarjenih in naravnih vodnih teles. Služijo lahko tudi kot bioindikatorji obremenjenosti s selenom. Selen ima pri kopenskih rastlinah pozitiven učinek na rast rastlin in dozorevanje semen. Pozitivni učinki selena se odražajo tudi v večji zaščitenosti rastlin pred ultravijoličnim sevanjem, mrazom, sušo in zmanjšanim privzemom težkih kovin iz tal ter večjo zaščitenostjo rastlin pred patogeni in rastlinojedci. Prisotnost selena v kmetijskih rastlinah vpliva na zmanjšanje proizvodnje rastlinskega hormona etilena, ki je odgovoren za senescenco in zorenje plodov. Selen tako lahko prispeva tudi k daljši obstojnosti plodov. Rastline, ki imajo večjo sposobnost za privzem selena iz tal, lahko uporabimo tudi za fitoremediacijo s selenom onesnaženih tal. Poznavanje načinov privzema in akumulacije selena v vodne in kopenske rastline je ključno za razumevanje kroženja selena v okolju. |
|---|
| Ključne besede: | selen, vodne rastline, kopenske rastline |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 07.12.2017 |
|---|
| Leto izida: | 2017 |
|---|
| Št. strani: | str. 165-174 |
|---|
| Številčenje: | letn. 58, št. 2 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-26985  |
|---|
| UDK: | 581.5 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1855-7996 |
|---|
| DOI: | 10.3986/fbg0034  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4471375  |
|---|
| Avtorske pravice: | Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 28.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 39 |
|---|
| Število prenosov: | 23 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |