Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Starizem v zdravstvenih ustanovah
Avtorji:ID Lešnik, Amadeus (Avtor)
ID Tomažič, Jožica (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/166
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2017.51.4.166
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Uvod: Starizem izhaja iz predsodkov in stereotipov o lastnostih, ki jih na podlagi kronološke starosti pripisujemo starostnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starostniki v kliničnem okolju doživljajo starizem in v kolikšni meri jih le-ta prizadene. Metode: Opisna kvantitativna raziskava je bila izvedena v zdravstveni ustanovi na priložnostnem vzorcu 132 starostnikov, starih od 65 do 90 let. Uporabljen je bil na podlagi pregleda literature zasnovan vprašalnik z 11 vprašanji zaprtega tipa. Prisotnost starizma in stopnja prizadetosti je bila merjena s tristopenjsko številsko lestvico. Za opis vzorca in sistematičen prikaz odgovorov na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena deskriptivna univariatna in bivariatna (hi-kvadrat test za neodvisne vzorce) analiza. Rezultati: Skupno je bilo zaznanih 319 diskriminatornih dogodkov. Od 132 anketiranih je najmanj en diskriminatorni dogodek doživelo 91 (69,0 %) starostnikov. Med slednjimi se je 40 (44,0 %) starostnikov počutilo vsaj enkrat prizadeto in 23 (25,2 %) vsaj enkrat zelo prizadeto. Pri zaznavanju prizadetosti statistično pomembne razlike med skupinami glede na spol (x2 = 13,554, p = 0,825), izobrazbo (x2 = 20,807, p = 0,409) in starost (x2 =19,328, p = 0,501) nismo ugotovili. Diskusija in zaključek: Raziskava potrdi prisotnost starizma v kliničnem okolju. Ker ima starizem negativen vpliv na odnos do starostnika in kakovost njegove oskrbe, je profesionalno komunikacijo s starostniki treba uvesti v izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev.
Ključne besede:diskriminacija, predsodki, starostniki, zdravstveni delavci
Datum objave:01.01.2017
Leto izida:2017
Št. strani:str. 312-319
Številčenje:Letn. 51, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-26902 Novo okno
UDK:616-083:613.83
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2017.51.4.166 Novo okno
COBISS.SI-ID:526991641 Novo okno
Opomba:Besedilo v slov.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:44
Število prenosov:21
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ageism in healthcare institutions
Povzetek:Introduction: Ageism is discrimination and prejudice against the elderly based on stereotypes related to their chronological age. The purpose of the study was to establish whether the elderly can feel ageism in a clinical setting and how it affects them. Methods: A descriptive quantitative study was conducted in a healthcare institution on a convenience sample of 132 elderly aged 65 to 90 years. A questionnaire based on the literature review with 11 closed-type questions was used. The presence of ageism and the degree of affectedness was measured with a three-digit number scale. A descriptive univariate and bivariate (hi-square test for independent samples) analysis was used for the description of the sample and a systematic representation of the answers to the research questions. Results: In total, 319 discriminatory events were detected. From 132 respondents, at least one discriminatory event was experienced by 91 (69.0 %) elderly people. Of these, 40 (44.0 %) elderly persons felt ageism at least once and 23 (25.2 %) were severely affected at least once. There was no statistically significant difference in affectedness between groups regarding gender (x2 = 13.554, p = 0.825), education (x2 = 20.807, p = 0.409) and age (x2 = 19.328, p = 0.501). Discussion and conclusion: The study has demonstrated a significant presence of ageism in a clinical setting. Since ageism has a negative impact on the relationship towards the elderly and the quality of care, it is necessary to implement basic methods of communication with the elderly in education programs of all healthcare professionals.
Ključne besede:discrimination, prejudice, elderly, healthcare professionals


Nazaj