Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Factors associated with greater potential for alcohol misuse among the students of the Gorenjska region : Sanela Pivač, Brigita Skela-Savič
Avtorji:ID Pivač, Sanela (Avtor)
ID Skela-Savič, Brigita (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2016.50.4.280
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.103
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: Excessive alcohol consumption can stem from different biological, social, environmental, or psychological factors (e.g. peer influence, desire to be accepted within a social group, family history with alcohol addiction, availability of alcohol beverages, poor academic performance, low self-image, etc.). The aim of study was to determine the risk factors associated with alcohol consumption among the undergraduate students in the Gorenjska region. Methods: A quantitative non-experimental method of research was employed. The data were collected through a structured questionnaire. The purposive sample consisted of 328 first-year undergraduate students in the Gorenjska region. The research was conducted in May, October and November 2012. The data obtained were analysed using the descriptive statistics and multiple linear regression analysis. Results: The greatest influence on drinking frequency for better sociability and relaxation has the average educational attainment in the last year of secondary education (beta = 0.168, p = 0.002). The following factors were identified to have a statistically significant impact on the frequency of alcohol consumption during leisure time: friendship (beta = 0.131, p = 0.029), frequent socializing with friends (beta = 0.127, p = 0.035), support of the family when in distress (beta = - 0. 183, p = 0.001) and the average academic achievement in the last year of secondary education (beta = 0.098, p = 0.043). Discussion and conclusion: The risk factors associated with alcohol consumption among the students in the Gorenjska region are mainly social (lack of family support, peer pressure) and personal (low self-image, poor academic achievement and leisure time). Characteristics of the study participants in relation to alcohol consumption do not differ from the rest of the younger population.
Ključne besede:students, alcohol, drinking, frequency
Datum objave:01.01.2016
Leto izida:2016
Št. strani:str. 280-295
Številčenje:Letn. 50, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-26875 Novo okno
UDK:613.81
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2016.50.4.103 Novo okno
COBISS.SI-ID:526012697 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl. in prevod v slov.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:175
Število prenosov:137
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Dejavniki tveganja za uživanje alkoholnih pijač pri študentih v gorenjski regiji
Povzetek:Uvod: Pogosti dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač so želja po sprejetosti s strani vrstnikov, prisotnost alkohola v družini, dostopnost alkohola, slabši študijski uspeh in nižja samopodoba študenta. Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov na višje- in visokošolskih zavodih v gorenjski regiji. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika na namenskem vzorcu 328 študentov prvih letnikov višje- in visokošolskih zavodov na področju gorenjske regije, v obdobju maj ter oktober in november 2012. Uporabljena je bila opisna statistika in linearna multipla regresijska analiza. Rezultati: Največji vpliv na pogostost pitja zaradi komunikativnosti in sproščenosti ima povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (beta = 0,168, p = 0,002). Statistično pomemben vpliv pogostosti pitja alkoholnih pijač v prostem času predstavljajo prijateljstvo (beta = 0,131, p = 0,029), pogosto druženje s prijatelji (beta = 0,127, p = 0,035), opora družine v primeru težav (beta = -0, 183, p = 0,001) in povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (beta = 0,098, p = 0,043). Diskusija in zaključek: Dejavniki tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov gorenjske regije so socialni (opora družine), vrstniški (vpliv vrstnikov) in individualni (nizka samopodoba, slabši učni uspeh in preživljanje prostega časa). Značilnosti anketiranih študentov gorenjske regije v odnosu do uživanja alkoholnih pijač ne odstopajo od ostalih vrstnikov.
Ključne besede:študenti, alkohol, pitje, pogostost


Nazaj