Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Anxiety levels in employees and students in psychiatric nursing
Avtorji:ID Bole, Urban (Avtor)
ID Bregar, Branko (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.1.68
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: Several research finding indicate that nursing care professionals are often faced with situations which may lead to anxiety. The aim of the present research was to determine the prevalence and typical signs of anxiety among nursing employees and nursing students in psychiatric settings. Methods: The Burns Anxiety Inventory was used as an assessment tool to measure anxiety. The research sample consisted of 242 participants. The data collected were processed by the descriptive statistics, Levene's test, the ANOVA statistical test, the Welch's t-test, and the post hoc analysis. Pearson's correlation coefficient was used to measure the strength of the association between the variables. Results: The results of the current study show that nearly half of the participants experience anxiety, but the differences were noted as regards their anxiety thoughts (p = 0.039). Anxiety feelings are more prevalent in female students (p = 0.046). Habitual smokers (p = 0.030) and casual smokers (p = 0.020) are more likely to develop anxious feelings and physical signs of anxiety. The anxiety signs are also more pronounced in the respondents with self-assessed lower economic status (p = 0.001) and poor self-rated health (p = 0.0001). Discussion and conclusion: The professionals and students in psychiatric nursing often encounter situations conducive to the development of anxiety. Further studies on the current topic are therefore recommended to design adequate educational programmes to timely recognise anxiety symptoms and to implement mutual and self-help measure.
Ključne besede:health care, nurses, stress, burnout
Datum objave:01.01.2016
Leto izida:2016
Št. strani:str. 41-56
Številčenje:Letn. 50, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-26856 Novo okno
UDK:159.944.4:616.89
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2016.50.1.68 Novo okno
COBISS.SI-ID:525414681 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl. in prevod v slov.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:107
Število prenosov:56
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Proučevanje anksioznosti pri zaposlenih in študentih na področju zdravstvene nege v psihiatriji
Povzetek:Uvod: Raziskano je, da se zaposleni v zdravstveni negi pogosto srečujejo z dejavniki za razvoj anksioznosti. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost znakov anksioznosti med zaposlenimi na področju zdravstvene nege v psihiatriji in med študenti zdravstvene nege. Metode: Za raziskavo je bil uporabljen Burnsov kontrolni seznam anksioznosti. Sodelovalo je 242 anketirancev. Podatki so bili obdelani z uporabo deskriptivne statistike, Levenovega testa, ANOVE, Welchovega testa, analizo Post Hoc in Pearsonovo korelacijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni in študenti srečujejo z znaki anksioznosti, med seboj se razlikujejo pri anksioznih mislih (p = 0,039). Med študenti ženskega spola se v večji meri pojavljajo anksiozna občutja (p = 0,046). Anketiranci, ki kadijo redno (p = 0,030) ali občasno (p = 0,020), so bolj dovzetni za anksiozna občutja in telesne znake anksioznosti. Anketiranci, ki svoj ekonomski položaj (p = 0,001) in zdravje (p = 0,0001) zaznavajo slabše, bolj občutijo znake anksioznosti. Diskusija in zaključek: Zaposleni in študenti se pri svojem delu ter kliničnem usposabljanju pogosto srečujejo z dejavniki, ki povzročajo pojavnost anksioznosti. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave, predvsem pa bi bilo treba izobraziti zaposlene in študente, da prepoznajo znake ter si tako pomagajo pri premagovanju le-teh.
Ključne besede:zdravstvo, medicinske sestre, stres, izgorelost


Nazaj