Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Sociodemographic and socioeconomic inequalities in physical activity among Slovenian youth
Avtorji:ID Kirbiš, Andrej (Avtor)
ID Tavčar Krajnc, Marina (Avtor)
ID Musil, Bojan (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.36
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: Frequent physical activity has previously been found associated with numerous health benefits, yet it is unequally distributed across social strata, including in Slovenia. The aim of the present study was to examine the frequency of and inequalities in physical activity among Slovenian youth. Methods: A representative cross-sectional study of 907 men and women aged 16-27 years (xage = 21.90, s = 3.25, 48.3 % women) living in Slovenia was carried out examining the determinants of physical activity (measured with a single item on the frequency of physical activity in previous 7 days). Results: More than four out of ten young people (41.3 %) reported being vigorously physically active for at least 20 minutes daily only on two days or less in the previous week. Regression analysis indicated that eight predictor variables explained 4.2 % of the variance (Adjusted R2 = 3.4 %) in physical activity. Male gender was the only significant predictor of more frequent physical activity (ß = 0.20, p < 0.001). In addition, interaction effect was detected with gender moderating the association between age and physical activity (ß = -0.10, p < 0.05). Discussion and conclusion: Socioeconomic gradient in physical activity was not detected. Future studies should examine additional indicators of socioeconomic status and deprivation. The study results could provide a basis for programmes and interventions on physical activity that should target especially young women.
Ključne besede:health, physical activity, well-being, media, socioeconomic inequalities, lifestyle
Datum objave:01.01.2014
Leto izida:2014
Št. strani:str. 273-285
Številčenje:Letn. 48, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-26816 Novo okno
UDK:614
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2014.48.4.36 Novo okno
COBISS.SI-ID:520300825 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:298
Število prenosov:179
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Sociodemografske in socioekonomske neenakosti glede telesne dejavnosti med slovensko mladino
Povzetek:Uvod: Raziskave kažejo, da ima redna gibalna aktivnost za zdravje številne pozitivne učinke, vendar je glede svoje pogostosti in stopnje neenakomerno porazdeljena med družbenimi sloji, kar velja tudi za Slovenijo. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti pogostost in dejavnike gibalne aktivnosti med slovensko mladino. Metode: Izvedena je bila presečna anketna raziskava na reprezentativnem vzorcu 907 v Sloveniji stanujočih mladih, starih 16-27 let (x starost = 21,90, s = 3,25, 48,3 % žensk). Analizirani so bili dejavniki gibalne aktivnosti (pogoste gibalne aktivnosti v zadnjih sedmih dneh). Rezultati: Več kot štirje izmed desetih mladih (41,3 %) so poročali, da so bili v preteklem tednu le v dveh dnevih ali še redkeje intenzivno gibalno aktivni vsaj 20 minut dnevno. Regresijska analiza je pokazala, da je osem prediktorjev skupaj pojasnilo 4,2 % variance gibalne aktivnosti (prilagojena R2 = 3,4 %). Moški spol je bil edini statistično značilni napovedovalec pogostejše gibalne aktivnosti (ß = 0,20, p < 0,001). Prav tako je bil zaznan interakcijski učinek spola, ki je moderiral odnos med starostjo in pogostostjo gibalne aktivnosti (ß = 0,10, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Vpliv socioekonomskega statusa na pogostost gibalne aktivnosti ni bil zaznan. V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno preučiti tudi druge kazalnike socioekonomskega položaja in deprivacije. Rezultati pričujoče raziskave bi lahko predstavljali podlago za programe in ukrepe na področju gibalne aktivnosti, ki bi morali biti usmerjeni predvsem na mlade ženske.
Ključne besede:zdravje, gibanje, dobro počutje, mediji, socioekonomske neenakosti, življenjski slog


Nazaj