Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Učinkovitost komunikacije diplomiranih in srednjih medicinskih sester z dementnimi bolniki v psihiatričnih bolnišnicah
Avtorji:ID Blazinšek, Urška (Avtor)
ID Zurc, Joca (Avtor)
ID Skela-Savič, Brigita (Avtor)
Datoteke: Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici organizacije, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Uvod: Število starejših oseb v Sloveniji in svetu narašča ter s tem tudi število obolelih za demenco. Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispeva k dobri oskrbi bolnika z demenco, je tudi ustrezna in učinkovita komunikacija. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje srednjih in diplomiranih medicinskih sester o učinkovitosti komuniciranja z dementnimi bolniki ter povezavo učinkovitosti komuniciranja z izobrazbo in starostjo anketiranih in zdravstveno institucijo, iz katere izhajajo. Metode: Raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela, uporabili smo strukturirani vprašalnik - test znanja. Način vzorčenja je bil neslučajnostni namenski vzorec. Končni vzorec je predstavljal 72 medicinskih sester, od tega 30 iz Psihiatrične klinike Ljubljana in 42 iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. V raziskavi je sodelovalo 26,4 % diplomiranih medicinskih sester in 73,6 % srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Glede na starost so sodelovali pretežno mlajši zaposleni med 20. in 30. letom (50 %), manj jih je bilo med 31. in 40. letom (22,2 %) ter starosti 41 let ali več (27,8 %). Statistična analiza je vsebovala t-test za neodvisne vzorce, analizo variance in linearno regresijo. Rezultati: Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre pokazale več znanja o učinkoviti komunikaciji z bolniki z demenco kot srednje medicinske sestre (p < 0,001). Primerjava po starostnih skupinah (p = 0,286) in med dvema psihiatričnima bolnišnicama (p = 0,754) ni pokazala statistično pomembnih razlik v znanju o učinkoviti komunikaciji z dementnimi bolniki. Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s kognitivnimi motnjami zahteva veliko prilagajanja njegovemu razpoloženju in njegovim zmožnostim. Pričujoča raziskava kaže, da se z izobraževanjem poveča znanje učinkovite komunikacije z dementnimi bolniki.
Ključne besede:staranje prebivalstva, mentalno zdravje, zdravstvena nega psihiatričnega bolnika, izobraževanje, medicinske sestre
Datum objave:01.01.2013
Leto izida:2013
Št. strani:str. 38-46
Številčenje:Letn. 47, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-26765 Novo okno
UDK:616-083
ISSN pri članku:1318-2951
COBISS.SI-ID:519101465 Novo okno
Opomba:Besedilo v slov.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:106
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Communication effectiveness between graduate or secondary school nurses and dementia patients in psychiatric hospitals
Povzetek:Introduction: The number of elderly people in Slovenia as well as worldwide isincreasing and so is the number of patients suffering from dementia. One of the key factors contributing to high-quality nursing care of such patients is also effective and appropriate communication. The purpose of this study was to determine the effectiveness of communication between patients with dementia and nurses in relation to their educational level, age and hospital environment they work in. Methods: The case study was based on empirical-quantitative method, including a structured questionnaire (knowledgetest) and non-random purposive sampling. The sample included 72 nurses, 30 from the University Psychiatric Clinic Ljubljana and 42 from the Psychiatric Hospital Begunje. The demographic information about the respondents included their educational level and age. Participating in the study were 26.4% of graduate nurses and 73.6% of secondary school nurses or nursing technicians, aged between 20 to 41 years and above, 50.0% out of which belonged to the younger age group (20-30 years), 22.2% to the age group of 31-40 years, and 27.8% to the group of 41 years and above. T-test for independent samples, analysis of variance and linear regression were used for purposes of statistical analysis. Results: The research findings showed that the graduate nurses communicated more effectively than the secondary school nurses (p < 0.001). Further results showed that the effective communication between nurses and dementia patients does not depend on the age of nurses (p =0.286). Finally, the statistics conducted revealed no significant difference in effectiveness of communication between the psychiatric hospitals (p = 0.754). Discussion and conclusions: The treatment of patients with cognitive disabilities requires that nursing care be adapted to patients' mood swings and abilities. The present study shows that education enhances nurses' competences to effectively communicate with their patients.
Ključne besede:population aging, mental health, mental health nursing, nursing education


Nazaj