| Naslov: | Tetovaže med zaposlenimi v zdravstveni negi : kvantitativna raziskava |
|---|
| Avtorji: | ID Hadžič, Jasmina (Avtor)
ID Bahun, Mateja (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3297
URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.14528/snr.2025.59.3.3297
 PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (258,81 KB)
MD5: 4033901F7AA93121583393496B5E1399
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Uvod: Osebna urejenost in videz sta izrednega pomena z vidika vtisa, ki ga zdravstveni delavci naredijo na pacienta. Tatu kot del »body arta« postaja v družbi vedno bolj razširjen, raziskave pa kažejo, da so tetovirani posamezniki še vedno deležni predsodkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno mnenje in odnos do tetovaž imajo zaposleni v zdravstveni negi.Metode: Izvedena je bila deskriptivna kvantitativna raziskava. Podatki so bili zbrani maja 2023 s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil ustvarjen za namen te raziskave, z visoko zanesljivostjo (α = 0,913). Vzorec je bil priložnostni, obravnaval je 193 zaposlenih v zdravstveni negi na Gorenjskem. Uporabljene so bile univariatne in bivariatne statistike.Rezultati: 37,8 % anketiranih je tetoviranih, od tega jih ima 71,2 % tetovažo na mestu, na katerem je drugim vidna. S trditvami, ki so po svojem pomenu odklonilne do tetovaž, se anketiranci v povprečju ne strinjajo ( = 1,16–1,83), se pa kaže statistično pomembna in pozitivna povezava glede na starost (p = 0,001–0,011, r = 0,183–0,237), glede na delovno dobo anketirancev (p = 0,001–0,028, r = 0,158–0,277) in pri nekaterih trditvah glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,001–0,048). Diskusija in zaključek: Tetovaže so v sodobni družbi vedno pogostejše, s čimer se povečuje tudi potreba po sprejemanju drugačnosti. Percepcija strokovnosti je odvisna tudi od zunanjega videza, zato naj bo pozornost osredinjena v krepitev profesionalne podobe na eni strani in razvijanje politike strpnosti in sprejemanja na drugi. |
|---|
| Ključne besede: | poslikava telesa, družbena stigma, odnosi med medicinsko sestro in pacienti, družbena percepcija, zdravstvena nega |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Datum objave: | 26.09.2025 |
|---|
| Založnik: | Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | str. 172-177 |
|---|
| Številčenje: | Letn. 59, št. 3 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-26671  |
|---|
| UDK: | 616-083 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1318-2951 |
|---|
| DOI: | 10.14528/snr.2025.59.3.3297 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 250732547 |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 28.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 194 |
|---|
| Število prenosov: | 55 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
