Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The impact of the covid−19 pandemic on nurses' and physicians' mental health : a literature review
Avtorji:ID Višić, Uroš (Avtor)
ID Sočan, Maja (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3113
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3113
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Povzetek:Introduction: The covid-19 pandemic is characterised by an increased risk of post-traumatic stress disorder in healthcare professionals. The purpose of this systematic review was to identify the impact of the covid-19 pandemic on the mental health of healthcare professionals. Methods: A systematic review of the literature was conducted. The literature search took place from November 2020 to January 2021. The search was conducted in the Pubmed, Ebsco, Ovid and Google Scholar databases, using the following combinations of keywords: self-image, fear, pandemic, prevention, nurses, physicians. The relevant records were selected on the basis of inclusion and exclusion criteria. The course of the literature review is shown using the PRISMA diagram. A thematic analysis was conducted with open coding of the results. Results: From the total search set, 14 articles were selected for final analysis. The prevalence of anxiety among nurses and physicians ranged from 12.3 to 35.6%. The prevalence of anxiety was higher in nurses, with the symptoms of anxiety being significantly lower in male nurses than in their female colleagues. Discussion and conclusion: The pandemic has left a significant psychological burden on nurses and physicians. There is therefore an urgent need to include preventive psychoeducational measures such as "briefing" and "teambuilding" in supervising mental health of nurses and physicians.
Ključne besede:mental health, covid-19, health impact, risk factors, self-image, fear, pandemia, prevention, physicians, nurses
Datum objave:01.01.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 301-310
Številčenje:Letn. 56, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-26589 Novo okno
UDK:616-083:159.9
ISSN pri članku:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2022.56.4.3113 Novo okno
COBISS.SI-ID:134378243 Novo okno
Opomba:Besedilo v slv.;
Datum objave v DiRROS:28.01.2026
Število ogledov:151
Število prenosov:80
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pomen pandemije covida-19 za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov : pregled literature
Povzetek:Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Ključne besede:zdravstveni delavci, duševno zdravje, covid-19, zdravje, dejavniki tveganja, samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki


Nazaj