| Naslov: | Značilnosti lesnih in floemskih prirastkov pri trepetliki (Populus tremula L.) |
|---|
| Avtorji: | ID Gričar, Jožica (Avtor) |
| Datoteke: | URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7810
PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,14 MB) MD5: DA93AC228BAD6790696E3C2A17AC5F9F
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
|
|---|
| Povzetek: | Poznavanje strukture lesa in floema je ključno za razumevanje njune plastičnosti v smislu prilagoditve danim okoljskim razmeram, s čimer se zagotovi karseda optimalno delovanje drevesa. V ta namen smo raziskali značilnosti lesnih in floemskih prirastkov pri trepetliki (Populus tremula L.) v Ljubljani v rastni sezoni 2010. Analizirali smo tudi prevodne elemente v lesu (traheje) in floemu (sitaste cevi) ter razlike v dimenzijah interpretirali z vidika njihove prevajalne funkcije. Vzorce lesa in floema smo odvzeli po zaključku rastne sezone, pripravili preparate prečnih prerezov in opravili histometrične analize s pomočjo svetlobnega mikroskopa in sistema za analizo slike. Ugotovili smo, da je floemski prirastek predstavljal 11,7 % širine lesnega prirastka, rani floem pa 80,5 % širine kasnega floema. Rezultati so v skladu s predhodnimi objavami o večji intenzivnosti kambijeve celične produkcije na lesno stran v primerjavi s floemom pri zdravih drevesih, ki rastejo v ugodnih okoljskih razmerah. Traheje so bile značilno najširše v prvi tretjini branike in najmanjše v zadnji tretjini branike. Posledično so bile tudi največje površine trahej v prvi tretjini branike, medtem ko v primeru gostot trahej značilnih razlik med posameznimi tretjinami lesne branike nismo zabeležili. Povprečni premeri sitastih cevi so bili v kasnem floemu za 25,4 % manjši kot v ranem floemu, vendar razlike niso bile statistično značilne. Sitaste cevi ranega floema so bile za 28,2 % manjše od trahej na začetku rastne sezone, sitaste cevi kasnega floema pa za 35,4 % manjše od trahej nastalih na koncu rasten sezone, kar kaže na večjo transportno zmogljivost prevodnega sistema v lesu v primerjavi s floemom. |
|---|
| Ključne besede: | branika, traheja, sitasta cev, rani floem, kasni floem, anatomija, svetlobna mikroskopija |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 05.12.2019 |
|---|
| Leto izida: | 2019 |
|---|
| Št. strani: | str. 85-94 |
|---|
| Številčenje: | letn. 60, št. 2 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-25667  |
|---|
| UDK: | 630*5:582.681.82 |
|---|
| ISSN pri članku: | 1855-7996 |
|---|
| DOI: | 10.3986/fbg0060  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 45569325  |
|---|
| Avtorske pravice: | Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji |
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 27.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 45 |
|---|
| Število prenosov: | 37 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |