Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The contribution of common lands to carbon sequestration: A case study from Triglav National Park in Slovenia
Avtorji:ID Šmid Hribar, Mateja (Avtor)
ID Ribeiro, Daniela (Avtor)
ID Villoslada, Miguel (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/14491/12768
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (19,03 MB)
MD5: C59F5ADD6D514D8A9AA9CB3222029E46
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:In this article, we explore the role of the Slovenian common lands managed by agrarian communities in providing ecosystem services. The study focuses on the Triglav National Park area with a fairly high proportion of common lands. We assessed the ecosystem service carbon sequestration, using MODIS Net Primary Production as a proxy, downscaled to a spatial resolution of 10 m. Despite the moderate overall carbon sequestration capacity of common lands, their forests and scrublands, which cover 14% of Triglav National Park and are characterised by higher productivity, play an important role due to their spatial extent. However, as Slovenia’s forests have experienced a decline in carbon sequestration capacity since 2014, improved management by private owners, including agrarian communities, supported by national and EU funds, is key to strengthening this vital ecosystem service.
Ključne besede:commons, governance, ecosystem services, carbon sequestration, forest, MODIS Net Primary Production, Slovenia
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:09.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 76-91
Številčenje:letn. 65, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-25622 Novo okno
UDK:332.24.012.34:502.131.1(497.4)
ISSN pri članku:1581-6613
DOI:10.3986/AGS.14491 Novo okno
COBISS.SI-ID:261267715 Novo okno
Avtorske pravice:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji
Datum objave v DiRROS:25.01.2026
Število ogledov:240
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta geographica Slovenica
Skrajšan naslov:Acta geogr. Slov.
Založnik:Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, Slovenska akademija znanosti in umetnosti
ISSN:1581-6613
COBISS.SI-ID:124775936 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0101
Naslov:Geografija Slovenije

Financer:EC - European Commission
Program financ.:HE
Številka projekta:101060415
Naslov:Science for Evidence-based and sustainabLe decIsions about NAtural capital
Akronim:SELINA

Financer:AKA - Academy of Finland
Številka projekta:367850
Naslov:CREATE. Cross-REalm modelling and assessment of Aquatic ecosystem services: Towards a science-based design of nature-based solutions to tackle Eutrophication

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:09.12.2025
Vezano na:VoR

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Prispevek skupnih zemljišč k zajemu in vezavi ogljika: študija iz Triglavskega narodnega parka v Sloveniji
Povzetek:V tem članku preučujemo vlogo slovenskih skupnih zemljišč, s katerimi upravljajo agrarne skupnosti, pri zagotavljanju ekosistemskih storitev. Študija se osredotoča na območje Triglavskega narodnega parka z dokaj visokim deležem skupnih zemljišč. Ocenili smo ekosistemsko storitev zajem in vezava ogljika, pri čemer smo kot približek uporabili MODIS neto primarno produkcijo, zmanjšano na prostorsko ločljivost 10 m. Kljub zmerni skupni zmogljivosti zajema in vezave ogljika na celotnem območju skupnih zemljišč imajo njihovi gozdovi zaradi svojega velikega obsega – pokrivajo namreč 14 % Triglavskega narodnega parka – in višje neto primarne produkcije, pomembno vlogo. Vendar je zmogljivost slovenskih gozdov z vidika zajema in vezave ogljika po letu 2014 upadla, zato je za krepitev te pomembne ekosistemske storitve ključno izboljšati upravljanje zasebnih gozdov, vključno z gozdovi agrarnih skupnosti. Pri tem je nujna podpora nacionalnih in evropskih finančnih mehanizmov.
Ključne besede:srenja, upravljanje, ekosistemske storitve, zajem in vezava ogljika, gozd, MODIS neto primarna produkcija, Slovenija


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik

Nazaj