Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The border as a space of exchange in the 18th century : commissioners’ networks and Joseph Hueber’s architectural workshop in Croatia and Slovenia
Avtorji:ID Botica, Dubravka (Avtor)
ID Furlan, Andrej (Fotograf)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/14811/12699
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,33 MB)
MD5: 44C4217E8067D5524EFB9ED751DB3CC7
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:In Central Europe, borders are not solid barriers but are rather fluid. Central Europe is a deeply connected cultural space of intensive exchange (M. Csáky) in which artistic production is shaped by densely intertwined mutual contacts and influences between individual countries and regions. This is particularly visible in the activities of large architectural, painting and sculptural workshops in the 18th century, which had a wide network of collaborators throughout the area. A key role in the rapid and far-reaching transfer of artistic solutions was played by the commissioners of artworks, both ecclesiastical and secular, strongly connected by a dense network of contacts that did not stop at (today’s national) borders. This paper studies the example of the activities of the architectural workshop of Joseph Hueber from Graz (1715–1787) in historical Styria, present-day Austria, and Lower Styria (present-day Slovenia) and northwestern Croatia to explore the method and scope of the workshop’s work, as well as the reconstruction of contacts between commissioners from the ranks of the Styrian, Hungarian and Croatian nobility.
Ključne besede:Central Europe, Styria, Slovenia, Croatia, Baroque architecture, borders, building workshops, Joseph Hueber, art patronage, the nobility
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:25.09.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 19-37
Številčenje:letn. 30, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-25513 Novo okno
UDK:72(497.4/.5):929Hueber J."17"
ISSN pri članku:1408-0419
DOI:10.3986/ahas.30.1.02 Novo okno
COBISS.SI-ID:255541763 Novo okno
Datum objave v DiRROS:21.01.2026
Število ogledov:141
Število prenosov:58
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta historiae artis Slovenica
Skrajšan naslov:Acta hist. artis Slov.
Založnik:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
ISSN:1408-0419
COBISS.SI-ID:64217856 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:HRZZ - Croatian Science Foundation
Program financ.:Research Projects
Številka projekta:IP-2022-10-3190
Naslov:Patterns of Patronage. Commissioners, Artists and Public in Zagreb in 17th and long 18th century

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Meja kot prostor izmenjave v 18. stoletju : naročniške mreže in stavbarska delavnica Jožefa Hueberja na Hrvaškem in v Sloveniji
Povzetek:V srednji Evropi meje niso trdne ovire, ampak so precej fluidne. Gre za tesno povezan kulturni prostor intenzivne izmenjave, v katerem umetniško ustvarjanje oblikujejo gosto prepleteni medsebojni stiki in vplivi med posameznimi državami in regijami. To je še posebej vidno v dejavnostih velikih arhitekturnih, slikarskih in kiparskih delavnic v 18. stoletju, ki so imele široko mrežo sodelavcev po celotnem območju. Ključno vlogo pri hitrem in daljnosežnem prenosu umetniških rešitev so imeli tako cerkveni kot posvetni naročniki umetniških del, ki so bili močno povezani z gosto mrežo stikov, ki se je pletla tudi preko (danes nacionalnih) meja. V članku so na primeru arhitekturne delavnice Jožefa Hueberja iz Gradca (1715–1787), ki je delovala na območju dežele Štajerske v današnji Avstriji in Sloveniji ter v severozahodni Hrvaški, raziskane metode mreženja in obseg dela delavnice, kar je omogočilo rekonstrukcijo stikov med naročniki iz vrst štajerskega, madžarskega in hrvaškega plemstva.
Ključne besede:srednja Evropa, Štajerska, Slovenija, Hrvaška, baročna arhitektura, meje, stavbarske delavnice, Jožef Hueber, umetnostni naročniki, plemstvo


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta historiae artis Slovenica

Nazaj