| Naslov: | Goli otok po sedemdesetih letih |
|---|
| Avtorji: | ID Erzetič, Manca (Urednik)
ID Komel, Dean (Urednik)
ID Zalaznik, Tomaž (Urednik)
ID Lampe, Urška (Recenzent) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (11,98 MB)
MD5: FFA5B33CC48AE4F5BE9C4729F4E3CD6C
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 2.01 - Znanstvena monografija |
|---|
| Organizacija: |  INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
|
|---|
| Povzetek: | Premišljevanja o Golem otoku sedemdeset let pozneje odstirajo vprašanja, ki ne zadevajo nečesa izoliranega iz in od polpretekle zgodovine, temveč neposredno prizadevajo našo človeškost glede razumevanja odnosa med preteklostjo in sedanjostjo. Te prizadetosti ne obeležuje kak resentiment, marveč sama omogoča razumevanje kot tako, in sicer v okviru prevpraševanja, zakaj se o Golem otoku ni mogoče danes pogovarjati na način, kot je to na primer v zvezi z drugimi taborišči totalitarnih režimov iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno. Razumevanje, ki vedno pred postavlja nerazumevanje, odpira vprašanja; v razdobju Jugoslavije pa je bilo vsakršno vprašanje o Golem otoku rešljivo oziroma sprejemljivo le, če ni bilo (sploh) zastavljeno. Vprašanje o tedanjem vladajočem režimu, ki ga je upravljala jugoslovanska komunistična partija, bi namreč po vsej verjetnosti privedlo do odprtih vprašanj v javnosti, ki pa jih politika že zaradi nekaterih obremenilnih »zaprtih tem« (npr. povojni poboji) ni želela razgrniti, saj bi to rušilo podobo neke drugačnosti in različnosti v primerjavi z in razlikovanju od siceršnjih komunističnih režimov. Glede različnosti s komunistično ureditvijo v Sovjetski zvezi bi si z vidika propagande KPJ verjetno celo želela javnega tribunala, a bi sočasno (npr. prav zaradi dokazovanja te različnosti, »prijaznejšega« komunizma) morala dovoliti tudi vprašanja, ki zadevajo podobnosti s sovjetskim režimom. Pri tem bi se morda izkazalo, da so številnejše od nasprotij, o čemer govorijo tudi mnogi pričevalci Golega otoka, med njimi tudi nekdanji dolgoletni logoraš, filozof Cene Logar v članku Goli otok iz leta 1987: Mnogo se je vedelo o strahotah v Sovjetski zvezi pod Stalinovim terorjem, toda teror udbe pozneje nad informbirojevci je bil neprimerno hujši, podlejši. Rešitev, da se oblast izogne družbenopolitičnim vprašanjem, in na ta način problemom, je bila, da vprašanj sploh ni! Zdi se, da se je vodstvo nekdanje SFRJ zato raje kot za državo odprtega duha odločilo imeti državo, ki zapira . Tajno! Za vse »povpraševalce« (npr. preprostega vprašanja, zakaj se mora v
6
neki šolski učilnici Stalinov portret sneti s stene in zakaj Titov ostaja) pa potrebuje nekakšen prostor, kjer se bo izvajal nadzor nad idejami in mišljenjem; predvsem pa prevzgoja idej v ideologijo in mišljenja v nemišljenje. Potrebovali so prostor, ki ga ni. Nemi otok. Goli otok !
Nemost se je pričakovala od tistih, ki naj bi imeli »svobodo«. Svobodo, kjer človek ni smel vedeti, da obstaja komunistično koncentracijsko taborišče Goli otok in ženski oddelek lagerja na Sv. Grgurju. Svoboda, ki je prešla od besede za način življenja v »parolo« neke ideologije, je imela zastrašujočo moč. Nemost kot cena svobode, ki ni bila človeška, je zakrivila razčlovečenje človeka do mere, da ga je bilo zunaj Golega otoka enako strah kot znotraj njega, o čemer pripovedujejo številni preživeli logoraši, saj Ti je bil domnevni prijatelj hkrati lahko ovaduh in rabelj; ali še huje, Ti njemu.
Memorizacija Golega otoka je torej »dolžnost« spominjanja tistih prič totalitarnega »kampa«, ki niso hotele ostati neme in so videle smisel preživetja in svoje prihodnosti v tem, da izpričajo tisto, čemur so bile priča. Med njimi je bil tudi dr. Marijan Rogić (1939–2020) , ki mu posthumno posvečamo to monografijo. |
|---|
| Ključne besede: | Jugoslavija, politika, koncentracijska taborišča, zgodovina |
|---|
| Geografsko pokritje: | Jugoslavija; Goli otok; |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 18.04.2021 |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | Inštitut Nove revije |
|---|
| Leto izida: | 2021 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2021 |
|---|
| Št. strani: | 189 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-25298  |
|---|
| UDK: | 94(497.1) |
|---|
| ISBN: | 978-961-7014-25-9 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 50028035 |
|---|
| Opomba: | Tiskano po naročilu;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 15.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 107 |
|---|
| Število prenosov: | 59 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
