Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Did I Just See Romeo Commit Suicide? : Meinong and Blaustein on Theater
Avtorji:ID Jakha, Hicham (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.phainomena.com/wp-content/uploads/2025/12/06_E-PHI_134-135_Jakha.pdf
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,55 MB)
MD5: BDD64E67EDC4196774C8CE8917CF91CB
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:I analyze the aesthetic experience of theatergoers in light of Meinong’s “assumptions” and Blaustein’s “imaginative presentations,” taking Brentano’s “universality thesis” as the background of my analyses. I argue that “presentations” and “judgments” go hand in hand, as far as theater experience is concerned. To put forth my main argument, I follow a two-fold line of reasoning: phenomenological and ontological. On the phenomenological level, Blaustein’s imaginative presentations, I argue, are self-sufficient. Nonetheless, on the ontological level, the theater’s represented objects emerge as having a two-sided structure that undermines the phenomenological simplicity of presentations. By characterizing represented objects’ ontology in this manner, I admit Meinong’s assumptions as a fourth class of mental phenomena, and, beyond the frameworks of both Meinong and Blaustein, incorporate judgments into the aesthetic experience of theater.
Ključne besede:Alexius Meinong, Leopold Blaustein, theater, phenomenology, ontology
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 137-161
Številčenje:Letn. 34, št. 134/135
PID:20.500.12556/DiRROS-25159 Novo okno
UDK:130.121:111.1
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI34.2025.134-135.6 Novo okno
COBISS.SI-ID:264414723 Novo okno
Datum objave v DiRROS:15.01.2026
Število ogledov:393
Število prenosov:219
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0341-2022
Naslov:Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:I0-0036-2022
Naslov:Center za promocijo humanistike Inštituta Nove revije

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ali sem ravnokar videl Romea storiti samomor? Meinong in Blaustein o gledališču
Povzetek:V članku estetsko izkustvo obiskovalcev gledališča analiziram v luči Meinongovih »domnev« in Blausteinovih »domišljijskih predstav«, pri čemer si za ozadje razpravljanja jemljem Brentanovo »tezo o univerzalnosti«. Zagovarjam mnenje, da se »predstave« in »sodbe« skladajo, ko gre za gledališko izkušnjo. Z namenom podkrepitve argumentacije sledim dvojni smeri razgrnitve: fenomenološki in ontološki. Na fenomenološki ravni so po mojem mnenju Blausteinove domišljijske predstave samozadostne. Vendar se za predstavljene objekte gledališča na ontološki ravni izkaže, da imajo dvostransko strukturo, ki spodjeda fenomenološko enostavnost predstav. S tem ko na takšen način opredelim ontologijo predstavljenih objektov, priznam Meinongove domneve kot četrti razred mentalnih fenomenov in sodbe, onkraj tako Meinongovega kot Blausteinovega miselnega okvira, vključim v estetsko izkustvo gledališča.
Ključne besede:Alexius Meinong, Leopold Blaustein, gledališče, fenomenologija, ontologija


Nazaj