Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Factors influencing the groundwater circulation in Mali me Gropa karst massif, Central Albania
Avtorji:ID Eftimi, Romeo (Avtor)
ID Andreychouk, Viacheslav (Avtor)
ID Malík, Peter (Avtor)
ID Orehova, Tatiana (Avtor)
ID Nita, Małgorzata (Avtor)
ID Qiriazi, Perikli (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/14389
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,96 MB)
MD5: 97CF209943C0A62AB1A3954D30AEA7F1
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek:There are 23 carbonate karst areas in Albania with a total area of 6440 km2, or 24% of the country’s territory. Karst aquifers are the richest in the country and about 80% of the water supply for the population living in cities is supplied by karst water. One of the most interesting karst massifs of Albania is called Mali me Gropa (MMG) with a total surface area of 157 km2. It is the subject of this paper. Although this massif has attracted attention due to its exceptional development of surface karst landforms (karst pits, sinkholes, swallow holes) and its large and high-quality groundwater resources, it has not been the subject of comprehensive research. In this paper, for the first time, is a summary of the results of a combination of specialized studies, including geomorphological characterization, analysis of long-term groundwater regime observations in relationship with meteorological data, water balance studies applying the recently developed WaterbalANce software method, assessment of groundwater quality and its variability, determination of the groundwater flow velocity with an artificial tracer, and the use of hydrochemistry and runoff data to determine groundwater flow patterns and sensitivity of spring water to contamination. The results of the multi-method studies conducted on the MMG karst massif will inform future studies of the numerous carbonate karst regions in Albania. A final important objective of this article is to raise public awareness about the vulnerability of karst waters and the need to protect the associated ecosystem, especially now that the MMG karst massif is in the spotlight for tourism development.
Ključne besede:MMG karst massif, spring’s regime, effective precipitation, water resources, Albania
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:16.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:155–172
Številčenje:letn. 54, št. 2–3
PID:20.500.12556/DiRROS-25116 Novo okno
UDK:551.44:556.33(496.5)
ISSN pri članku:0583-6050
DOI:10.3986/ac.v54i2.14389 Novo okno
COBISS.SI-ID:263138051 Novo okno
Datum objave v DiRROS:10.01.2026
Število ogledov:37
Število prenosov:16
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta carsologica = Krasoslovni zbornik
Skrajšan naslov:Acta carsol.
Založnik:Slovenska akademija znanosti in umetnosti
ISSN:0583-6050
COBISS.SI-ID:6427138 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Dejavniki, ki vplivajo na podzemno vodo in njeno kroženje v kraškem masivu Mali me Gropa v osrednji Albaniji
Povzetek:V Albaniji je 23 karbonatnih kraških območij s skupno površino 6.440 kilometrov2 ali 24 % ozemlja države. Kraški vodonosniki so najbogatejši v državi, s kraško vodo pa se oskrbuje približno 80 % prebivalcev mest. Eden izmed najzanimivejših kraških masivov v Albaniji se imenuje Mali me Gropa s skupno površino 157 kilometrov2. Ta je jedro tega članka. Čeprav je ta masiv z izjemnim razvojem površinskih kraških oblik (kraške jame, vrtače, požiralniki) ter z velikimi in visoko kakovostnimi viri podzemne vode pritegnil pozornost, še ni bil predmet celovite raziskave. V tem članku so prvič povzeti rezultati kombinacije specializiranih študij, kot so geomorfološka karakterizacija, analiza dolgoročnih opazovanj režima podzemne vode v povezavi z meteorološkimi podatki, študije vodnega ravnovesja z uporabo nedavno razvitega programa WaterbalANce, ocena kakovosti podzemne vode in njene spremenljivosti, določitev hitrosti toka podzemne vode s poskusom z umetnim sledilom ter uporaba hidrokemičnih podatkov in podatkov o iztoku podzemne vode, za določitev vzorcev toka podzemne vode in občutljivosti izvirske vode na onesnaženje. Rezultati raziskav, izvedenih z več metodami in na kraškem masivu Mali me Gropa bodo podlaga za prihodnje raziskave številnih karbonatnih kraških območij v Albaniji. Zadnji pomembni cilj tega članka je ozaveščanje javnosti o ranljivosti kraških voda in nujnosti zaščite povezanega ekosistema, zlasti zdaj, ko je kraški masiv Mali me Gropa v središču pozornosti zaradi razvoja turizma.
Ključne besede:kraški masiv Mali me Gropa, režim izvirske vode, efektivne padavine, vodni viri, Albanija


Nazaj