| Povzetek: | Proučili smo mineralno sestavo in tlačno-temperaturnepogoje nastankapohorskega kremenovega diorita, z namenom določitve zaporedja kristalizacije posameznih mineralov. Dobljene rezultate smo povezali z objavljenimi podatki o pohorski granodioritni intruziji, kar omogoča dodaten vpogled v petrogenzo kremenovega diorita. Pohorski kremenov diorit ima faneritsko strukturo in je srednje do debelozrnat. Glavne minerale predstavljajo svetlozeleni klinopirokseni in temnozeleni amfiboli, ki dajo kamnini značilno barvo, ter beli glinenci. Razmerje med temnimi in svetlimi minerali je približno 4:1. V kamnini prevladuje klinopiroksen, ki ustreza diopsidu (XCa = 0,47–0,51, XMg = 0,41–0,49, XFe = 0,05–0,09). Amfiboli so Ca-amfiboli in jih lahko razdelimo na dve vrsti: amfiboli tipa I se pojavljajo kot posamezna zrna z značilno različno sestavo jedra in robnih delov, medtem ko amfiboli tipa II nadomeščajo zrna klinopiroksenov. Jedra amfibolov tipa I pripadajo magnezijski-rogovači, tschermakitu, edenitu, pargasitu ali magneziohastingsitu; robni deli amfibolov tipa I pripadajo magnezijski-rogovači in aktinolitu; amfiboli tipa II so po klasifikaciji vsi magnezijska-rogovača. Med glinenci prevladujejo plagioklazi sestave oligoklaz do andezin (XAb = 0,61–0,73), ki so pogosto nadomeščeni z ortoklazom. Med manj zastopanimi minerali se pojavljajo kremen, biotiti, apatiti, titanit, minerali epidotove skupine (allanit) in magnetit, od sekundarnih mineralov so prisotni kloriti in kalcit. Da bi rekonstruirali zgodovino kristalizacije kremenovega diorita in ga povezali z razvojem glavnega granodioritnega intruziva smo uporabili različne geotermometre in geobarometre. Rezultati geotermobarometrije kažejo, da so klinopirokseni v kremenovem dioritu, ki velja za najzgodnejši kumulat bazaltnih talin, kristalili pri najvišjih P–T pogojih (840–905 °C; 6,70–7,70 kbar), kar je skladno s petrografskimi dokazi. Sledila je kristalizacija jeder amfibolov tipa I, ki je potekala pri 675–730 °C in 6,45–6,50 kbar, kar ustreza pogojem kristalizacije manj razvitega granodiorita in nakazuje njihov sočasni nastanek. Kasnejše faze so vključevale nastanek robnih delov amfibolov tipa I pri 585–640 °C in ~2,00 kbar, amfibolov tipa II pri 615–680 °C in 2,59–2,79 kbar, ter biotitov pri 670–690 °C in so povezane z intruzijo bolj razvitega granodiorita v višje nivoje skorje. |
|---|
