Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Experiencing mortality and transcendence in the digital age
Avtorji:ID Globokar, Roman (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (306,98 KB)
MD5: 43F779E10E9267C4D51115ACB43E0263
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrs-kp.si/index.php/poligrafi/article/view/507
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The rapid development of digital technology is also bringing changes to the ex-perience of mortality and transcendence. New possibilities for prolonging life and the promise of immortality are prompting a reevaluation of who human beings truly are and what path of development they should take to preserve the possibil-ity of living with dignity in the future. in the first part, i critically evaluate Yuval Harari’s provocative work Homo Deus, which suggests a transition from condi-tio humana to conditio posthumana, which is marked by desires for immortality, happiness, and divinity. He believes that algorithms play a central role in digital culture and are gaining increasing trust among people. a view called dataism is gaining prominence, which posits that all of reality is merely a collection of data. in the second part, i contrast this view with Hans Jonas’s philosophy of the organ-ism, which sees the living organism as a paradigm of being. The living organism cannot be reduced to data, and therefore, the whole of reality transcends the data level. an essential part of a living being is its mortality, which Jonas understands as both a burden and a blessing: without death, there is no new life. The last section is devoted to theological reflection on the dual character of human life alongside the first three chapters of Genesis. The fundamental biblical truth is that human-ity is created in the image of God, which means that they are created transient, vulnerable, and mortal, but at the same time transcended and called to eternity. The basic thesis of this paper is that mortality is part of that human being created in God’s image and that it is within our physicality and transience that we experi-ence the longing to transcend this world and to seek eternity. faith in a personal God, within the context of reductionist dataism, frees one from being trapped in the determinism of algorithms and gives one the courage to make responsible choices for the future of humanity.
Ključne besede:digital culture, mortality, transcendence, dataism, imago Dei
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 35-54, 331-332, 343-344
Številčenje:Let. 30, št. 119/120
UDK:17:314.14:004.9
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2025.507 Novo okno
COBISS.SI-ID:262496259 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.;
Datum objave v DiRROS:22.12.2025
Število ogledov:8
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Doživljanje umrljivosti in transcendence v digitalni dobi
Povzetek:Hiter razvoj digitalne tehnologije prinaša spremembe tudi na področju doži-vljanja umrljivosti in transcendence. Nove možnosti za podaljševanje življenja in obljube o neumrljivosti spodbujajo nov razmislek o tem, kdo je pravzaprav človek in kakšno pot razvoja naj ubere, da bo ohranil možnost dostojanstvenega življenja tudi v prihodnje. V prvem delu kritično ovrednotim provokativno delo Yuvala Hararija Homo Deus, ki nakazuje prehod iz conditio humana v conditio posthu-mana, ki ga zaznamujejo želje po nesmrtnosti, sreči in božanskosti. po njegovem prepričanju imajo znotraj digitalne kulture glavno vlogo algoritmi, ki med ljudmi pridobivajo čedalje večje zaupanje. prevladovati začenja pogled, imenovan datai-zem, ki trdi, da je celotna resničnost le skupek podatkov. Ta pogled v drugem delu primerjam s filozofijo organizma Hansa Jonasa, ki v živem organizmu vidi paradi-gmo biti. Živega organizma ni mogoče skrčiti na podatke, zato tudi celotna resnič-nost presega podatkovno raven. Bistveni del živega bitja je njegova umrljivost, ki jo Jonas razume kot breme in blagoslov: brez smrti ni novega življenja. Zadnji del je namenjen teološki refleksiji, v kateri ob prvih treh poglavjih Geneze razmišljam o dvojnem značaju človeškega življenja. Temeljna svetopisemska resnica je, da je človek ustvarjen po Božji podobi, kar pomeni, da je ustvarjen, minljiv, ranljiv in smrten, hkrati pa presežen in poklican k večnosti. osnovna teza prispevka je, da je smrtnost del božjepodobnosti ter da človek prav znotraj svoje telesnosti in min-ljivosti izkuša hrepenenje po preseganju tega sveta in po večnosti. Vera v osebnega Boga pa znotraj redukcionističnega dataizma osvobaja iz ujetosti v determinizem algoritmov in daje pogum za odgovorne odločitve za prihodnost človeštva.
Ključne besede:digitalna kultura, umrljivost, transcendenca, dataizem, imago Dei


Nazaj